Branko Masleša ne razmišlja o umiku kandidature za predsednika vrhovnega sodišča in zavrača vse nedavne očitke o občudovanju JLA in nasprotovanju slovenski osamosvojitvi.

"Moja kandidatura je bila v vseh fazah podkrepljena z diskvalifikacijami," je odzive ob svoji kandidaturi za predsednika vrhovnega sodišča komentiral Branko Masleša. Tokratne obtožbe so po njegovih besedah "nove izmišljotine", ki so vzniknile po tem, ko so se prejšnje izkazale za neresnične. Njihovo razsežnost in naravo dejanj, ki mu jih očitajo, pa je Masleša označil za "monstruozno".

Širjenje besednega zaklada
Kar se tiče občudovanja JLA, je Masleša zatrdil, da ga vojska in njen način razmišljanja nikoli nista privlačila. Potrdil je, da je bil njegov pokojni oče res vojaški človek, a dodal še, da je bil po svojih prepričanjih humanist. Zanikal je tudi vse navedbe o njegovem protiosamosvojitvenem nagnjenju in dodal: "Kar zadeva tepihovanje - ta beseda je obogatila moj besedni zaklad, ker je do teh očitkov nisem poznal."

Prav tako je zanikal navzočnost pri streljanju na prebežnika ene izmed vzhodnih socialističnih republik, ki je želel prečkati jugoslovansko-italijansko mejo v zgodnjih 80. letih, in vsakršno evforično pripovedovanje o tem, kar je v svojih očitkih navajal ustavni sodnik Jan Zobec, ki je svoje mnenje o kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča podal za časnik Reporter.

Nadaljnji koraki Masleše
Masleša razmišlja o kazenski ovadbi Zobca zaradi razžalitve ali žaljive obdolžitve, a pri tem razmišlja, kako bi se tako dejanje odražalo na ugledu sodstva. Masleša pravi, da je to, kaj bi bila lahko podlaga za take obtožbe Zobca, vprašanje tudi zanj."Sploh ne razmišljam o umiku," pa je odgovoril na vprašanje o prihodnosti njegove kandidature.

Dejal je še, da bi od kandidature takoj odstopil, če zanjo ne bi dobil podpore občne seje ali sodnega zbora, ki mu predseduje. Ne predstavlja si, da bi funkcijo, za katero kandidira, opravljal brez podpore svojih kolegov. V tem primeru pa o umiku kandidature ne razmišlja. Toda v vsakem primeru bo sprejel odločitev pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki mora kandidata predlagati državnemu zboru. Če ga minister ne bo predlagal, bo njegovo odločitev sprejel.

Nadaljnje upravljanje vrhovnega sodišča
Masleša je izrazil tudi obžalovanje, ker ljudi ne zanimajo vsebinska vprašanja in njegov program, ampak predvsem njegova osebnost. Čeprav se strinja, da je pri predsedniku vrhovnega sodišča pomembna tudi osebnost, pa je prepričan, da se v tem primeru osebnosti posvečamo preveč.

Izpostavil je tudi najpomembnejše točke svojega programa, med katerimi so skrajšanje povprečnega časa obravnave posameznih zadev, izdajanje bolj kakovostnih odločb, ki bi pripomogle k razvoju sodstva, krepitev vloge vrhovnega sodišča kot dela sistema sodstva in tudi spremembe pri odnosu sodnikov do lastnega dela, ki mora biti po Masleševih besedah opravljeno predvsem v zavedanju odgovornosti.