Glede preprečevanja korupcije pri poslancih je bilo sicer pri izpolnjevanju treh priporočil Greco doseženega nekaj napredka, vendar zelo omejenega. Greco ugotavlja, da je državni svet sicer sprejel kodeks ravnanja, vendar ta ne izpolnjuje zahtev glede nasprotja interesov, nadzora in sankcij.

Državni zbor pa je pripravljal osnutek kodeksa ravnanja, toda takega instrumenta še ni sprejel, opozarja Greco. Glede pravil o stikih z lobisti je državni zbor zaprosil Komisijo za preprečevanje korupcije, da poroča o vseh nepravilnostih, ki jih ugotovi, medtem ko za državni svet ni videti, da bi kar koli ukrenil v zvezi s priporočili, še dodajajo.

Državni svet je sicer mandatno-imunitetno komisijo pooblastil za svetovanje o etiki in integriteti članom državnega sveta; medtem DZ, kot kaže, takega svetovalca ni imenoval. Državni svet je Komisijo za preprečevanje korupcije tudi zaprosil, da zagotovi informiranje in predlaga usposabljanje za njegove člane, ni pa videti, da bi tako pobudo sprejel tudi DZ, še navaja poročilo.

Greco zato uradne organe poziva, da zagotovijo, da bosta DZ in DS izpolnila zahteve iz priporočil, ki so doslej le delno izpolnjene.

Pomembni premiki pri sodnikih
Pri sodnikih pa je po navedbah iz poročila prišlo do pomembnih premikov za izvajanje priporočil iz ocenjevalnega poročila. S spremenjenim zakonom o sodniški službi je namreč sodni svet dobil vidnejšo vlogo v izbirnem postopku, kar zagotavlja večjo enotnost in predvidljivost meril izbire.

Sodni svet je sprejel tudi kodeks sodniške etike, poleg tega so objavili pravila o ravnanju sodnikov, poročanju o neetičnem ravnanju in obvladovanju tveganj. Za sodnike je bilo organiziranih tudi več usposabljanj o etiki in integriteti.

Odprto pa ostaja vprašanje revizije postopka imenovanja sodnikov vrhovnega sodišča, da bi se zmanjšala možnost političnega vpliva. Greco poziva pristojne organe, da na tem področju brez odlašanja zagotovijo napredek.

Izpolnjena priporočila glede tožilcev
V zvezi s tožilci pa so vsa priporočila v celoti izpolnjena. V Grecu med drugim pozdravljajo odločitev, da je tožilstvo znova pod okriljem ministrstva za pravosodje, "kar je ublažilo zaskrbljenost glede neprimernega vpliva, do katerega bi lahko prišlo, dokler je bilo tožilstvo pod pristojnostjo ministrstva za notranje zadeve".

S sprejemom drugega poročila o izpolnjevanju priporočil se za Slovenijo zaključuje četrti krog ocenjevanja. Kljub temu lahko slovenski organi oblasti še naprej obveščajo Greco o napredku glede izpolnjevanja odprtih priporočil.

Iste vrzeli ostajajo
Zadnje poročilo skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope Greco kaže na že znane vrzeli, meni Transparency International (TI) Slovenia. Čeprav je s tem poročilom četrti krog ocenjevanja zaključen, pričakujejo, da bodo odločevalci v najkrajšem možnem času naslovili neizpolnjena priporočila.

Ob tem opozarjajo, da Slovenija v petih letih ni izpolnila vseh priporočil, ki jih je Greco prvič podal leta 2013. "Nobeno presenečenje ni, da se največ nezadostno izpolnjenih priporočil nanaša na preprečevanje korupcije pri poslancih in državnih svetnikih," so zapisali.

"Že prejšnji mandat je pokazal, da prevečkrat primanjkuje politične volje za naslavljanje teh vprašanj, trenutni sklic DZ-ja pa je začel mandat s soglasnim imenovanjem poslanca, obremenjenega z mednarodno korupcijsko afero, za podpredsednika odbora za zunanjo politiko," je opozoril generalni sekretar TI Slovenia Sebastijan Peterka.
KPK: Nimamo dovolj sredstev
Po navedbah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) delno izpolnjeno ostaja še priporočilo, ki od slovenskih oblasti terja povečanje sredstev, tako finančnih kot kadrovskih, za izvajanje njenih zakonskih nalog. Komisija vse od leta 2012 ni uspela zagotoviti ustreznega povečanja njenih sredstev, da bi lahko učinkoviteje opravljanja svoje naloge, so opozorili v KPK-ju.