Izredno sejo DZ-ja o stanju demokracije v Sloveniji v povezavi z izhodišči resolucije sveta Evrope o ukrepih za odpravo dediščine totalitarnih režimov so zahtevali poslanci SDS-a. Njihov poslanec Branko Grims, ki je kot predsednik odbora tudi vodil sejo odbora, je pojasnil, da stanje demokracije pri nas ni dobro in da se Slovenija zaradi tega odpoveduje možnostim za razvoj, ki bi jih sicer imela, saj postaja nekonkurenčna in neprivlačna.

Pličanič: Stanje je slabo, ukrepamo
Minister za pravosodje Senko Pličanič pravi, da so ravno zato, ker se zavedajo, v kakšnem stanju je pravosodje, v vladi že ukrepali. Omenil je pripravljeno spremembo zakona o sodnikih in sodniški službi ter zavezo vlade in sodstva, da bodo to področje urejali s skupnimi močmi. Pri spreminjanju stanja v pravosodju pa po ministrovih besedah ne gre samo za zakonske spremembe, ampak tudi za spreminjanje načina razmišljanja. K temu pa bi lahko, meni Pličanič, bolj kot sprememba zakona prispeval drugačen način komunikacije v parlamentu in med posameznimi vejami oblasti.
Potrata: Črna slika je medvedja usluga
Poslanka SD-ja Majda Potrata je prepričana, da so predlagatelji zahteve stvari predstavili na manipulativen način, saj ima Slovenija sodobno ustavo, v katero je vgrajenih veliko elementov najvišjega standarda varovanja človekovih pravic. Kot pravi, je treba pogledati različne podatke, ob tem je med drugim omenila, da je Slovenija med svetovnimi državami 21. na lestvici indeksa človekovega razvoja. Sicer poslanka ugotavlja, da tudi v drugih državah EU-ja razmere niso bistveno boljše, saj imajo veliko zadolženost in brezposelnost.

O pravicah manjšin
Poslanci so v razpravi ugotavljali tudi, kdo katerih vsebin omenjene resolucije ne upošteva. Kot je poudarila Potrata, je bilo z omenjeno resolucijo zapovedano tudi varstvo manjšin, zato bi bila vesela, če bi stranka SDS spoštovala varstvo manjšin, kot so istospolno usmerjeni, Romi in izbrisani. Grims je ob tem zatrdil, da se je zavzemal za popravo krivic v zvezi z izbrisanimi, Romi pa so z zakonodajo na njegovo pobudo dobili prostor za svojo oddajo na nacionalni televiziji.
V poslanski razpravi je bilo slišati očitke opozicije, katerih resolucij v zvezi s totalitarnimi režimi DZ ni potrdil, in pojasnila koalicijskih poslancev, da so resolucije veljavni dokumenti in jih ni treba potrjevati. Rihard Braniselj (DL) se je ob tem tudi vprašal, ali je omenjena resolucija podlaga za navedeno zahtevo za sklic seje, saj resolucija govori tudi o demilitarizaciji, decentralizaciji, demonopolizaciji in debirokratizaciji države.

Klasinc: Tranzicija res ni končana
Poslanska razprava je peljala tudi do nekaterih afer iz preteklosti, kot je trgovina z orožjem, prav tako pa je bilo slišati očitke in ocene, koliko je kdo pripomogel k osamosvajanju Slovenije in kje je bil kdo v tistem času. Po Grimsovem prepričanju tranzicija pri nas ni uspela, kar dokazujejo tudi nekateri sodni procesi in struktura gospodarstva, kjer država obvladuje preveč. Janja Klasinc (PS) pa se, kot pravi, strinja, da tranzicija pri nas ni dokončana, a to nedokončanost vidi drugače. Po njenih besedah v opoziciji še vedno obstaja ena stranka, ki je obtičala v obdobju druge svetovne vojne, povojnih zločinov in osamosvojitve in tega ne more preseči.

Poimenovanje ulice po Titu
Opozicijski poslanci so poudarjali pomen obsodbe totalitarnih režimov. Jožef Horvat (NSi) je poudaril, da je treba nadaljevati popravo povojnih krivic, in ob tem dodal, da je nezaupanje v pravosodje pri nas zelo veliko. Poslanec Grims je spomnil tudi na sedanje stanje. "Postajamo ideološki eksot, ki se mu ostali čedalje bolj na glas smejejo." Med drugim je omenil poskus poimenovanja ulice po Titu, "mahanje z različnimi ideološkimi simboli v napačnem trenutku in na napačen način" ter podeljevanje odlikovanj akterjem v prejšnjem režimu.

Patria v parlamentu
Poleg vstaj v Ljubljani in Mariboru so se poslanci s komentarji dotaknili še nekaterih nedavnih sodnih odločitev, tudi glede predsednika SDS-a Janeza Janše. Kot je dejal Grims, se pri nas "dogajajo sodbe in procesi, ki v Evropi nimajo paralele". Klasinčeva pa se je sicer strinjala, da je treba v pravosodju pomanjkljivosti odpraviti, a po njenem mnenju ni mogoče, da o ocenah posamičnih sodb razpravljajo politiki. Po Branisljevem mnenju bi se morali za kompetenten komentar posamezne sodbe seznaniti z vsemi potrebnimi dokumenti.

Seja odbora se je začela ob 8. uri in še traja.