"Vse tri sonde so pokazale, da se naše slutnje uresničujejo. Delo bomo nadaljevali še na drugem koncu jarka, vse tja do mariborskega vodovodnega črpališča. Kot vedno se tudi tokrat pri podobnih odkritjih pojavljajo nove priče z dodatnimi informacijam, ki nam prav tako pomagajo pri odkrivanju, in tako se je zgodilo tudi v tem primeru pri lokacijah bombnih kraterjev, ki so jih prav tako uporabljali za polnjenje s trupli povojnih pobojev," je povedal Ferenc.

Sicer pa tukajšnja grobišča po svojih lastnostih ne odstopajo dosti od podobnih grobišč drugod po Sloveniji, pravi Ferenc. Posmrtne ostanke je mogoče najti na globini metra in pol do dva metra in pol pod zemljo. Glede na redke najdene predmete sklepajo, da gre v glavnem za vojake, in ne za civiliste.

Ustavitev izkopavanj zaradi interesov Darsa
Ferenc je še povedal, da se je izkopavanje posmrtnih ostankov leta 1999 ustavilo zaradi interesa Darsa, da čez to ozemlje čim prej spelje traso avtoceste, v tistem času pa po njegovem mnenju niti ni bilo volje, da bi se preiskala celotna širina omenjenega jarka. Denarja za preiskavo je zdaj dovolj, drugo vprašanje pa je politična klima v državi, še meni Ferenc. Pri tem je izpostavil predvsem "obljube in besede".

Pri sondažah sodelujejo tudi Hrvati
Pri tokratnih sondažah s slovenskimi sodelujejo tudi hrvaški kolegi, saj naj bi bilo med žrtvami največ Hrvatov. Na Teznem je bil tudi Želimir Kužatko, predsednik odbora za raziskovanje in dokumentiranje bleiburških žrtev v Sloveniji, ki je bil med prvimi na tem območju že ob prvem odkrivanju grobišč pred začetkom gradnje avtoceste. Po njegovih besedah je v grobnicah največ Hrvatov, čeprav so v njih verjetno tudi črnogorski in srbski četniki, zagotovo pa je tudi kar nekaj slovenskih in še kakšnih drugih žrtev komunizma. Prepričan je, da na tem mestu niso ubijali le vojakov, ampak tudi otroke in ženske.

Možnost sodelovanja pri izkopih pa je po poročanju Hine od hrvaške vlade zahtevalo tudi združenje Častni pliberški vod. Ta od Zagreba zahteva podpis dogovora med sosednjima državama o izkopavanju in zaznamovanju hrvaških množičnih grobišč na slovenskem ozemlju. Predstavniki združenja namreč trdijo, da gre za največjo grobnico hrvaških žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne.