Za udarec strele niso nevarne le pomladne in poletne vročinske nevihte, temveč se lahko strele pojavijo tudi jeseni ali celo pozimi. Foto: NN
Za udarec strele niso nevarne le pomladne in poletne vročinske nevihte, temveč se lahko strele pojavijo tudi jeseni ali celo pozimi. Foto: NN
Gorska reševalna služba
GRZS svari pred nevarnostjo strel v gorah in planinah.

Če so plazovi v gorah pogost vzrok nesreč pozimi, so udarci strele najnevarnejši ob poletnih nevihtah. Zato v GRZS-ju planincem svetujejo pozorno spremljanje vremenske napovedi, ko se odpravljajo v gore. Pozorni morajo biti na opozorilna znamenja, kot so soparno ozračje, kopasti oblaki in oddaljeno grmenje. Zelo nevarno je, ko se pojavijo razelektritve.

V nevihti je treba poiskati varno zavetje oziroma prekiniti vzpon. Planinec se mora držati pravila 30 sekund in 30 minut - če je časovna razlika med bliskom in gromom manj kot 30 sekund, se je treba ustaviti in poiskati zatočišče. Zavetje se lahko zapusti šele 30 minut po zadnjem gromu.

Še posebej nevarno na vrhovih, grebenih ...
Gorski reševalec France Malešič pravi, da je še posebej ogrožen planinec, ki ga strela ujame na vrhovih, grebenih, pod osamelimi drevesi, ob vodnih žilah in žlebovih, pri vznožju sten, pri vhodih v votlino in pod daljnovodi. Po njegovih besedah obstaja tudi nevarnost padca zaradi puha strele.

Strela povzroči od 0,7 do 1,5 odstotka vseh smrtnih žrtev gorskih nesreč v Evropi. V slovenskih gorah je bilo do leta 2000 1.226 nesreč s 1.401 smrtno žrtvijo. 2 odstotka teh nesreč sta bila povezana s strelo, zaradi katere je tako umrlo 39 ljudi.