34-letni turški državljan, ki je z družino jeseni 2016 pribežal v Slovenijo, je za časopis Dnevnik pojasnil, da so na notranjem ministrstvu zavrnitev azila njemu in ženi pojasnili z ugotovitvijo, da jih z neprepričljivimi izjavami in dokazi nista prepričala, da bosta imela zaradi pripadnosti Gülenovemu gibanju v prihodnosti težave. Poleg tega na podlagi znanih informacij niso mogli sklepati, da vsem pripadnikom Gülenovega gibanja grozi, da bodo utrpeli nepopravljivo škodo.

Prepričan je, da ga bodo prijeli in ubili
Omenjeni turški državljan, ki je kot prostovoljec gibanja Fethullaha Gülena služboval na eni izmed carigrajskih univerz in ni bil visoko v hierarhiji organizacije, ki jo turška vlada obtožuje organiziranja državnega udara, ne ve, kako naj slovenskim oblastem še dokaže, da je v resnici ogrožen. Prepričan je, da ga bodo prijeli in ubili. Ob tem meni, da jim ministrstvo ne želi dati azila zato, ker "nočejo trka z Erdoganovim režimom", "čeprav vedo, kaj se je dogajalo v Turčiji po puču". Po 17-mesečnem postopku se bo zdaj pritožil na sodišče, kjer ga spet čaka dolgotrajen postopek, je še poročal Dnevnik.

Slovenija je s prvimi zavrnilnimi odločbami pripadnikom gibanja Fethullaha Gülena zaorala ledino v odločanje o usodi več ducat turških državljanov, ki so po državnem udaru v svoji domovini pribežali v Slovenijo. Z negativnimi odločbami jih hoče poslati nazaj v državo, ki jo slovensko notranje ministrstvo pojmuje kot varno izvorno državo, Slovenija pa ima s Turčijo sklenjeno strateško partnerstvo, še izpostavlja časopis.

Evropski poslanci zaskrbljeni
Oglasili so se tudi štirje evropski poslanci iz Slovenije. "Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo razvoj dogodkov glede nekaterih zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito iz Turčije, ki so v Slovenijo pribežali zaradi hudih osebnih groženj in možnosti aretacij, ki jim v Turčiji grozijo zaradi njihovega sodelovanja oziroma članstva v gibanju Fethullaha Gülena," so zapisali Tanja Fajon, Igor Šoltes in Franc Bogovič. Ob tem so opozorili, da so se razmere v Turčiji po neuspelem državnem udaru julija 2016 močno zaostrile in zelo poslabšale varnostni položaj v državi. Zaradi občutnega zmanjšanja demokracije, vladavine prava in svobode medijev se je Evropski parlament novembra 2016 z veliko večino glasov zavzel za zamrznitev pogajanj za članstvo Turčije v EU-ju, so spomnili.

Za celovito obravnavo v primeru turških prosilcev za azil se je v ločenem sporočilu zavzel tudi evropski poslanec Ivo Vajgl. "Prav bi bilo, da bi se pri obravnavi tovrstnih vprašanj zgledovali po vplivnih državah EU-ja, ki pri azilni politiki ne podlegajo nikakršnim zunanjim pritiskom, pač pa dosledno spoštujejo evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki smo ji vsi zavezani," je poudaril.

V Slovenijo pribežalo 180 ljudi iz Turčije
Na notranjem ministrstvu so pojasnili, da je od poskusa državnega udara v Turčiji (15. julija 2016) prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji vložilo 180 ljudi iz Turčije. Od tega je bilo 108 postopkov ustavljenih, ker so prosilci samovoljno zapustili azilni dom, 27 prošenj je bilo zavrženih, saj so v postopku ugotovili, da je za njihovo obravnavo odgovorna druga država članica EU-ja, 11 prošenj je bilo zavrnjenih. Koliko se jih je opredelilo za pripadnike gibanja Fethullaha Gülena, na ministrstvu niso odgovorili.

So pa ob tem poudarili: "Turčija je bila z odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav, ki ga je februarja 2016 izdala Vlada Republike Slovenije, določena kot varna izvorna država. Tudi če je določena država določena za varno izvorno državo, se v skladu z 62. členom zakona o mednarodni zaščiti lahko za prosilca, ki je državljan te države, ne šteje za varno izvorno državo, in sicer če izkaže tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito zanj ni varna izvorna država."