"Po moje se bojijo predvsem tega, da bi dobile bistveno manj," je razloge za odklonilno stališče komentiral direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič in dejal, da je strah nepotreben, saj bo minimum sredstev predstavljalo tisto, kar verske skupnosti že dobijo.

Kako 'prešteti' pripadnike verskih skupnosti?
Veliko bolj zapleteno se mu zdi 'štetje' pripadnikov, saj popisa prebivalstva in s tem vprašanj o pripadnosti verski skupnosti ne bo več, kar pomeni, da "pred sabo nimamo nobenega pametnega orodja", kar je tudi razlog za odločitev o upoštevanju tistega, kar verski skupnosti v okviru dohodnine odstopijo državljani.

"Seveda je po obstoječem zakonu možno tudi drugačno štetje, in sicer, da verska skupnost sama pove, koliko pripadnikov ima, ampak to mora pa na neki način potem tudi dokazati," je Gulič dejal za MMC. Ker tudi to po Guličevem mnenju ni najboljša rešitev, urad za verske skupnosti predlaga prehodno obdobje, v katerem bi se videlo, ali ta sistem sploh lahko deluje, in se šele nato natančneje odločalo. "V tem prehodnem obdobju pa bi veljalo takšno razmerje kot do zdaj," je pojasnil in dodal, da je to problematiko "enkrat treba urediti, če ne zdaj pa jutri".

Zato se je urad po odločbi ustavnega sodišča, ki je zahtevalo dve spremembi (o zaposlovanju ter registraciji verske in svetovnonazorske skupnosti), odločil za več sprememb, "da ne bo treba čez dve leti tega početi znova".

"Za lase privlečeni očitki"
Gulič opozarja, da ne gre za nov zakon - ta namreč še ni pripravljen -, ampak teze, o katerih poteka javna razprava. Pred pisanjem teh so se z verskimi skupnostmi pogovarjali o odločbah ustavnega sodišča, zdaj pa naj bi bili na vrsti konkretni predlogi in pripombe. Teze so izrazito neideološke, je dejal Gulič in dodal, da gre bolj za registracijski zakon, medtem ko bi bile vse dejavnosti, vezane na versko svobodo, v novem zakonu ohranjene in celo razširjenje. "Ti očitki so čisto za lase privlečeni," je Gulič komentiral pripombe o obuditvi nasprotij na relaciji Cerkev-država.

Aleš Gulič, ki je bil gost MMC-jeve spletne klepetalnice, je govoril tudi o nalogah urada za verske skupnosti. Te določa zakon o verski svobodi, Guličev cilj pa je "sožitje med vsemi verskimi in drugimi svetovnonazorskimi skupnostmi, državo, posamezniki ... Ne zgolj toleranca, ampak sožitje. To pomeni tudi, da tak urad v neki bodočnosti ne bo potreben."