Gre za okoli tri milijone sredstev, ki so namenjena financiranju verskih dejavnosti (torej ne dejavnostim, kot so izobraževanje in drugi projekti, ki jih izvajajo), predlog zakona pa nabor financiranja razširja tudi na svetovnonazorske organizacije.

Komur da državljan, temu da tudi država
V praksi bi to pomenilo, da se bo odločitev posameznega državljana, ki ima davčno številko, da delež do 0,5 odstotka dohodnine (kolikšen je, ni pomembno) nameni verski skupnosti, ki ji ali pripada ali jo kakor koli podpira, štela kot en glas, ki bi se upošteval pri razdelitvi sredstev, je pojasnil Aleš Gulič, vodja urada za verske skupnosti, ki je predlog zakona pripravil.

Razmerje bi se ugotavljalo vsako leto sproti, saj si lahko posamezniki premislijo, spremenijo pripadnost, ali se odločijo kako drugače. Razdelitev 0,5 odstotka med več verskih ali svetovnonazorskih skupnosti pa bo pomenila neveljaven "glas".

Ustavno sodišče junija razveljavilo dva člena zakona
Nov (ali dopolnjen in spremenjen) zakon mora biti v skladu z odločbo ustavnega sodišča sprejet do 8. julija 2011, omenjene spremembe pa bi se uvajale počasi, s prehodnim obdobjem. Ustavno sodišče je namreč junija razveljavilo določbe zakona o verski svobodi iz leta 2007, v delu, ki govori o pogojih za registracijo verske skupnosti in zaposlovanju duhovnikov v zaporih in bolnišnicah.

Verski profesionalci brez pogodb o zaposlitvi
A omenjeno je le del morebitnih sprememb. Država tako hkrati ne bo več namenjala sredstev za posamezne verske dejavnosti, ampak bodo te iz celotnega zneska, ki ga bodo prejele, same odločale, za katere dejavnosti in kako ga bodo porabile. To pomeni tudi spremembo v zaposlovanju predstavnikov verskih skupnosti v zaporih, bolnišnicah in podobnih ustanovah, ki jim je država do zdaj plačevala 60 odstotkov sredstev za socialne prispevke.

Verske skupnosti se bodo tako same odločale, koliko bi dale za duhovno oskrbo. Tako smo se želeli izogniti morebitnim težavam glede tega, komu, kdaj in zakaj nameniti sredstva, je dodal Lekić.

Urad v povezavi s spremembami na področju registracije verskih in svetovnonazorskih skupnosti predlaga pravno obliko odprtega tipa, ki je bliže pogojem za registracijo društva. To pomeni, da je dovolj, da jo ustanovijo tri osebe. Novoustanovljena skupnost bi imela pravico do državnih sredstev po petih letih obstoja.

Po besedah predstavnikov urada s predlogom (tezami), ki naj bi bil izhodišče za nov zakon o verskih skupnostih izpostavljajo in varujejo notranjo avtonomijo teh. "Naša osnovna izhodišča niso nevtralna. Trditi tako bi bilo naivno," je dejal Gregor Lesjak z urada za verske skupnosti in dodal, da gradijo na liberalnih vrednotah v smislu razpoložljivosti in funkcionalnosti ustanove in njene vpetosti v pravni red.