Skupna seja parlamentarnih odborov za zadeve EU-ja ter za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo o begunski problematiki je bila namenjena seznanitvi s pripravljenostjo vlade na begunsko krizo. Na seji so sodelovale tudi nevladne organizacije in lokalne skupnosti, saj je pomembno, da v takšnem položaju delujejo skupaj.

Predsednica odbora za notranje zadeve Lilijana Kozlovič iz SMC-ja pojasnila, da gre v Sloveniji v tem trenutku za "humanitarni in solidarnosti vidik, da naših meja ne zapiramo in da želimo omogočiti tem ljudem, da se na najpreprostejši način nastanijo, če želijo ostati tu, če pa želijo iti naprej, pa jim nuditi pomoč".
Kamal Izidor Shaker (SMC), ki predseduje oboru za zadeve EU-ja je povedal, da se je Evropska unija v prvi fazi zelo dobro odzvala, saj je pripravila evropsko agendo o migrantih, vendar so potrebni še nadaljnji koraki. Te naj bi sprejeli sredi septembra na svetu ministrov za notranje zadeve.

Policija se pripravlja na različne scenarije
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je poudarila, da policija spremlja migracijske tokove v drugih državah in podatke o varnostnih tveganjih. Izpostavila je tudi, da sta notranje ministrstvo in policija ves čas v stiki z organi držav, kjer se že soočajo z navalom beguncev. Policija pa se logistično že pripravlja na mnoge možne scenarije.

Izpostavila je, da so migracije mnogovrsten pojav, ki ga je treba pojmovati v okviru "nepojmljive humanitarne krize, ki kliče po solidarnosti".

Ob tem je pojasnila, da bodo begunce, ki bodo v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito, obravnavali v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti. V centru za tujce bodo nastanjeni tisti, ki so vstopili nezakonito, niso zaprosili za azil in so v postopku vračanja v matično oz. sosednjo državo.

Izpostavila je tudi, da bodo begunci, ki bodo prišli v Slovenijo, varnostno preverjeni. Zakon o mednarodni zaščiti ima namreč to varovalko, da jim statusa ne morejo priznati, če gre za storilce nekaterih hujših kaznivih dejanj.

Posebna pozornost mladoletnikom brez spremstva
Državni sekretar na ministrstvu Boštjan Šefic je dodal, da na ministrstvu posebej krepijo ekipo, ki se bo ukvarjala s postopki obravnave beguncev, da bi ti potekali čim hitreje. Priznal je, da bi ob res množičnem prihodu beguncev, imeli podobne težave kot nekatere države, ki se že soočajo z večjim številom beguncev. Zagotovil pa je, da bo poskrbljeno za varnost in zdravje beguncev, posebno pozornost bodo namenili mladoletnikom brez spremstva.

Člani odborov, ki so se strinjali, da gre za hudo humanitrano krizo, ki kliče po solidarnosti, so opozorili na pomanjkljivosti kontingentnega načrta. Slednji naj ne bi predvideval množičnega prihoda beguncev. Po njihovem mnenju je slabo urejeno tudi sodelovanje vlade z lokalnimi skupnostmi.

Vračanje ljudi v države izvora ni ustrezna rešitev
V razpravi članov odbora je Vinko Gorenak (SDS) med drugim predlagal, da bi na evropski ravni določili, katere od tretjih držav oz. katere regije znotraj njih so še varne. Evropa je po njegovi oceni sposobna zagotoviti varnost na teh območjih, zato bi tudi nekatere begunce lahko vrnila v države izvora.

Matej T. Vatovec (ZL) in Dragan Matić (SMC) se s takšnim predlogom nista strinjala, kot je povedal Matić, se je vračanje ljudi na izvorna območja že na primeru Bosne izkazalo za neustrezno.

Vatovec je izpostavil, da je v kontekstu razprave o beguncih z Bližnjega vzhoda treba govoriti tudi o vlogi Zahoda pri destabilizaciji tega območja. Ravno zaradi te vloge je toliko bolj potrebna solidarnostna gesta, da ravno članice EU-ja pokažejo dovolj odgovornosti in humanosti in begunce sprejmejo medse.

EU izzivom begunske krize ni kos
Po mnenju Jernja Vrtovca iz NSi-ja EU izzivom, ki jih prinaša begunska kriza, očitno še ni kos. V NSi-ju jih tudi skrbi, da bi v Slovenijo zaradi napovedi, da bo Madžarska na srbski meji gradila zid, prišlo večje število beguncev.

Jani Möderndorfer (ZaAB) pa je med drugim pozval k bolj jasnim odzivom organov pregona na primere sovražnega govora.

Rdeči križ ima načrt takojšnje humanitarne pomoči
V razpravi so sodelovali tudi predstavniki nekaterih nevladnih in humanitarnih organizacij. Metka Naglič iz Amnesty International Slovenia je izpostavila zlasti pomen varovanja osebnega dostojanstva migrantov in opozorila na posebej ranljive skupine, kot so ostareli, bolni, družine z majhnimi otroki in otroci brez spremstva.

Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Renata Brunskole je dodala, da so za primer prihoda večjega števila migrantov že zasnovali načrt takojšnje humanitarne pomoči. Poudarek bo na tistih območnih združenjih, kjer bi utegnili biti begunci nastanjeni, je pojasnila.

Peter Tomažič iz Slovenske karitas pa je posebej opozoril na pomen dialoga z lokalnimi skupnostmi. Že v primeru poplav se je izkazalo, da lahko zadeve delujejo, če so župani o dogajanju dobro obveščeni, je poudaril.