Pravične kvote in solidarnost pri bremenu razdelitve beguncev po državah članicah EU-ja sta ključno sporočilo konference o Zahodnem Balkanu na Dunaju. Države nečlanice opozarjajo na preobremenjenost.

Konferenco o beguncih na Dunaju, ki so se je udeležili visoki predstavniki držav, organizirala pa sta jo nemška kanclerka Angela Merkel in avstrijski kancler Werner Faymann, je minila v znamenju najdbe tovornjaka ob avstrijski avtocesti, v katerem je do 50 trupel beguncev. Mnogi prebežniki z Bližnjega vzhoda poskušajo prek držav na Balkanu vstopiti v EU, kjer velja schengensko območje, v katerem so odpravljene notranje meje držav.

"Balkan je del Evrope in vprašanja, s katerimi se spoprijema, so evropska vprašanja. To velja tudi za begunsko krizo. Odgovornost moramo deliti in pokazati solidarnost," je dejala ob koncu konference visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini in spomnila, da nekatere države na Zahodnem Balkanu tako kot EU nosijo veliko breme begunske krize. "Od medsebojnega obtoževanja moramo preiti k resničnemu sodelovanju," je poudarila.

Angela Merkel: krizo je treba rešiti v duhu solidarnosti
Da je begunsko krizo treba reševati v duhu solidarnosti, tako kot vse dozdajšnje od finančne naprej, je bilo stališče nemške kanclerke Angele Merkel, ki je konferenco na Dunaju organizirala skupaj z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom. "Ne drug proti drugemu, temveč skupaj, v duhu tega, kaj lahko storimo in kako naj pravično porazdelimo bremena," je dejala Merklova in pri tem omenila težavo velikega števila prosilcev za azil z Zahodnega Balkana, s katerim se v zadnjem času spopada Nemčija. "Danes smo se strinjali, da so države, ki se približujejo EU-ju, že varne in ni podlage za prošnje za azil. To pomeni, da bomo prosilce za azil iz teh držav najverjetneje poslali domov in poskrbeli za tiste, ki nimajo varnosti doma," je dejala.

Glede pripomb Merklove v zvezi s prosilci za azil z Zahodnega Balkana pa je Mogherinijeva napovedala, da bo v kratkem predložila seznam t. i. varnih držav, ki naj bi veljal za vse članice EU-ja.

Srbija in Makedonija nosita veliko breme
Tako srbski kot makedonski zunanji minister, Ivica Dačić in Nikola Poposki, sta opozorila, da sta tako Srbija kot Makedonija tranzitni državi, ki nosita veliko breme. "K nam prihajajo begunci iz EU-ja in odhajajo v EU," je dejal Dačić in vprašal, kako bo Unija rešila to vprašanje. "Ker v EU-ju nimate ustrezne strategije, plačujemo mi," je bil kritičen in dodal, da je za oktober napovedana konferenca o migrantski krizi prepozna.

Po besedah Dačića v Srbijo in Makedonijo vsak dan pride okoli 2.000 beguncev, za katere se trudijo kar najbolje poskrbeti. "A v Srbiji je že 44.000 beguncev iz prejšnjih vojn in 220.000 notranje razseljenih s Kosova". "Torej imamo več begunskih kriz in ne moremo se ukvarjati le z njimi, to bi bilo nepravično do naših ljudi." Poposki je ob tem opozoril na poseben položaj države, saj je v preteklih dneh v državo prišlo do 4.000 beguncev dnevno, kar je za Makedonijo velika obremenitev. Visoki komisariat ZN-a za begunce pa napoveduje, da jih bo v prihodnje prišlo do 3.000 na dan.

Kurz kritičen do ravnanja Grčije
"Da iz EU-ja prihajajo begunci v nečlanico, je sramotno," je dejal avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. Pri tem je bil posebej kritičen do Grčije, ki begunce kar z avtobusi vozi na mejo z Makedonijo. Kurz, ki je ob nedavnem obisku Makedonije predstavil svojo rešitev begunske krize, je poudaril, da potrebujemo skupen evropski odgovor na to krizo, sicer bo vse več držav skušalo krizo rešiti po svoje, kot že delata Madžarska in Danska. A to ne bo delovalo, meni Kurz. "Samo z evropskim odgovorom bomo lahko rešili to skupno krizo," je poudaril. Ob tem je predlagal, da bi za begunce poskrbeli že v izvornih državah in vzpostavili varovana območja.

Evropski komisar za širitev in sosedsko politiko Johannes Hahn je dejal, da mora pri tem vprašanju sodelovati vseh 28 članic Unije. Dejal je, da v evropski soseščini živi 25 milijonov beguncev, med njimi Sirci, Palestinci, Ukrajinci in prebežniki s Severnega Kavkaza.

Države Zahodnega Balkana se ne bodo blokirale na evropski poti
Begunska kriza je zaradi aktualnosti zasenčila prej predvidene teme konference na Dunaju, med katerimi so pomembni projekti, predvsem infrastrukturni, in mladi. Države Zahodnega Balkana so na konferenci med drugim sprejele tudi deklaracijo, v kateri so se zavezale, da druga druge ne bodo zaustavljale na poti v EU. Črna gora pa je dan pred konferenco podpisala sporazume o meji z BiH-om in Kosovom.

Na konferenci so tako potrdili 600 milijonov evrov vreden sveženj pomoči za čezmejne infrastrukturne projekte za Albanijo, Črno goro, Srbijo, BiH, Kosovo in Makedonijo. 200 milijonov evrov je iz sredstev predpristopne pomoči, 400 milijonov pa bodo prispevale različne institucije. S tem denarjem bodo podprli deset različnih projektov, med drugim gradnjo avtoceste med Nišem v Srbiji prek Prištine do Durresa v Albaniji. Posodobili bodo tudi železniško progo med Beogradom in Sarajevom.

Balkan - nova moč Evrope
Srbski premier Vučić je poudaril nujnost izboljšanja prometnih povezav. Dejal je še, da so države večjo pozornost posvetile gospodarstvu in s tem spremenile miselnost ljudi. "Uspelo nam je spremeniti gospodarsko pot na pot gospodarske rasti," je dejal in izrazil upanje, da bo Balkan postal "nova moč Evrope". "Spadamo v Evropo in smo še naprej pripravljeni odgovorno nositi svoje breme," je poudaril. "EU-ja ne vidimo kot bankomata, temveč kot vrsto institucij in območje, s katerim delimo enake vrednote," je zagotovil ter dodal: "Sposobni smo zaslužiti sami zase in to bomo tudi storili."

Na srečanju na Dunaju so se dogovorili tudi za vzpostavitev centrov za izmenjavo mladih med državami regije ter med zahodnim Balkanom in EU-jem, ki naj bi bila v Tirani in Beogradu.