Dokument rešuje vprašanje meje med BiH-om in Črno goro in prinaša posebno sporočilo, saj ima BiH nerešena mejna vprašanja tudi s Hrvaško in Srbijo, je po podpisu izjavil predsedujoči predsedstvu BiH-a Dragan Čović. "Pošiljamo sporočilo, da moramo sami reševati težave z mejami. Predvsem moramo odpraviti težave v komunikaciji," je poudaril Čović in dodal, da bo hitra ratifikacija pospešila nadaljnje sodelovanje s Črno goro in spodbudila odgovornejše pogajanje s Hrvaško in Srbijo.

Črnogorski predsednik Filip Vujanović je poudaril, da obstaja vrsta razlogov za zadovoljstvo in eden od njih je ta, da je to prvi sporazum o državni meji med državami nekdanje Jugoslavije. "Brez mednarodnega posredovanja, z dobro voljo, dobrososedskimi in prijateljskimi odnosi med državama smo sklenili sporazum, ki spoštuje ozemeljsko celovitost ter suverenost BiH in Črne gore ter definira sodelovanja med državama," je dejal Vujanović.

Sporazum je treba čim prej ratificirati
Avstrijski predsednik Heinz Fischer, ki je bil navzoč na slovesnem podpisu, je dejal, da je bil "sporazum sklenjen kot simbol pripravljenosti, da se vprašanja reši s pogovorom, na miren način". Fischer je pozval oba predsednika in oba parlamenta, naj čim prej ratificirajo sporazum, in dodal, da bi bilo dobro, da bi bil dokument čim prej uveljavljen.

Črna gora ima najdaljšo mejo ravno z BiH-om, in sicer v dolžini 268 kilometrov, spornih pa je bilo le okoli 700 metrov. Pogajalci so dogovor dosegli že pred več kot letom dni, a je podpis sporazuma začasno ustavilo lobiranje nekaterih neformalnih skupin v BiH-u, ki so zagovarjale stališče, da bi moralo okoli 70 kvadratnih kilometrov veliko območje, ki sega do morja med Prevlako in Bokokotorskim zalivom, pripasti BiH-u, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina.

Podpis sporazuma je bil uvod v dvodnevni vrh o Zahodnem Balkanu, ki se ga udeležujejo voditelji držav regije, kot tudi držav članic EU, med njimi Slovenija, ter predstavniki Bruslja.