Ministrica je na zasedanju, na katerem so razpravljali tudi o balkanski prebežniški poti, dejala, da Grčija še potrebuje pomoč EU-ja, prednostna naloga pa ostaja tudi sodelovanje s Turčijo in izvajanje dogovorjenega akcijskega načrta.

Med slovenskimi predlogi, ki jih je prejšnji teden premier Miro Cerar poslal predsednikom vlad vseh držav na prebežniški poti, je določitev skupnih pogojev za sprejem, ki bi veljali na vseh mejah, in konkretna pomoč Makedoniji pri nadzorovanju njenih državnih meja. Slovenski predlog je po besedah ministrice skladen s predlogi Avstrije, ki zahteva, da se v Grčiji vzpostavi učinkovit sistem.

"Minischengena ne bo"
Györkös Žnidarjeva je ob tem še dejala, da se Nemčija ne strinja, da bi kot edini kriterij prehoda prebežnikov bila namera vložitve prošnje za mednarodno zaščito v Nemčiji. Zato bosta v prihodnjih dneh evropska komisija in nizozemsko predsedstvo preučila skupna merila za sprejem ljudi na meji. Obenem pa ministrica napoveduje, da bo za usklajevanja okoli pogojev potrebno še nekaj časa.

Sicer pa je ministrica zavrnila namigovanja, da je schengensko območje tik pred razpadom. Zanikala je, da bi obstajala težnja po t. i. minischengenu. Tudi dvoletni nadzor na notranjih mejah, ki ga schengenski zakonik omogoča, je po mnenju ministrice pri nekaterih državah uporabljen kot oblika političnega pritiska, a podton vseh pritiskov po njenem mnenju ostaja težnja po tem, da se schengen v celoti ohrani.

Sodelovanje pri boju zoper terorizem
Ministri pa so se na sestanku pogovarjali tudi o terorizmu, pri čemer so se zavezali za okrepitev izmenjave informacij med državami o vseh državljanih, ki se vračajo z bojišč na Bližnjem vzhodu. Ministri se strinjajo, da je ključno povezovanje zbirk podatkov na nacionalni ravni, ki mu sledi povezovanje med državami članicami. Za koordinacijo na nadnacionalni ravni pa bo skrbel Europolov center za boj proti terorizmu.

Erjavec kritičen do načrtov Avstrije
Če bo Avstrija začela na meji zavračati prebežnike, bo enako ravnala tudi Slovenija, je napovedal zunanji minister Karl Erjavec. Do napovedanih ukrepov je bil kritičen. Erjavec se je s tem odzval na izjavo avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza, ki je opozoril, da bi se lahko hitro zgodilo, da bo Avstrija v večjem številu začela zavračati prebežnike na meji.

Erjavec je v izjavi na Brdu pri Kranju, kjer se je udeležil konference ob zagonu strategije EU-ja za alpsko makroregijo, pojasnil, da so bili o nameri Avstrije že prej seznanjeni. Kurz ga je namreč že seznanil s težkim položajem v naši severni sosedi. "Očitno Avstrijci želijo, da se ustvari učinek domin, glede na to, da še vedno ni celovite evropske rešitve," je dejal.

Po njegovih besedah je slovenska vlada sprejela ustrezne ukrepe in "držimo se načela, kakršne ukrepe bo sprejela Avstrija, takšne bo tudi Slovenija".

Pri tem je spomnil, da na neformalnem zasedanju notranjih ministrov EU-ju v Amsterdamu obravnavajo pobudo slovenskega predsednika vlade, kako bi lahko reševali težave, ki se pojavljajo ob balkanski migracijski poti. Če bodo rešitve označili za prave, pa pričakuje, da bodo to pobudo sprejeli tudi na ravni Evropskega sveta.

Minister razočaran, da so ga snemali
Erjavec se je odzval tudi na objavo vsebine posnetka, na katerem tik po predčasnih volitvah leta 2014 govori o premierju Miru Cerarju in sestavljanju koalicije. Po navedbah časnika Svet24 je Erjavec med drugim za Cerarja dejal, da "je zgodba za eno leto".

Erjavec je razočaran, da je nekdo posnel pogovore na kosilu, na katerega je bil povabljen, glede na to, da je šlo za prijateljsko družbo. O vsebini pa je med drugim rekel, da je zadovoljen, saj da s posnetka izhaja njegova zavezanost, ko gre za usklajevanje pokojnin in regres za upokojence.

Glede na to, da je bil SMC nova velika stranka, pa je priznal, da je ocenil, da je težko pričakovati, da bi lahko ta vlada zdržala eno leto, zlasti če bi se znotraj stranke pojavila trenja. A danes je Erjavec izrazil prepričanje, "da bo ta vlada šla naprej, ne glede na posnetke, na podtikanje različnih afer".

Cerar napovedal zožitev pravice do združevanja družin
Prebežniki pa so bili tudi tema poslanskih vprašanj na seji državnega zbora. Vprašanje v zvezi s prebežniško krizo je Cerarju zastavila Ljudmila Novak (NSi), ki jo je med drugim zanimalo, kako bo Slovenija poskrbela za večje število prebežnikov, ki bi jih Avstrija zavrnila.

Cerar je v odgovoru poudaril, da bo Slovenija ukrepala kot doslej in poskrbela za tiste, ki se znajdejo pri nas. Hkrati pa bo zavračala tiste prebežnike, ki prihajajo iz varnih držav in nimajo drugih utemeljenih razlogov za azil, če bo prišlo do zaostrovanja na mejah. Zagotovil je tudi, da bo Slovenija storila vse, kar bo treba, da bo zaščitila svoje interese in hkrati ravnala zakonito.

Na navedbe Novakove, da predlog zakona o mednarodni zaščiti, ki je v parlamentarnem postopku, pogojev za azil ne zaostruje in da je Slovenija že zdaj zelo širokosrčna pri združevanju družinskih članov, je Cerar odgovoril, da na vladi že intenzivno razmišljajo o možnosti sprememb zakona o tujcih, ki bi zožila pravice glede združitve.

Mors še ne pripravlja centre za prebežnike
Na vprašanje povezano s prebežniki je odgovarjala tudi ministrica za obrambo Andreja Katič ki jo je poslanka SDS Suzana Lep Šimenko spraševala o iskanju lokacij za nastanitvene centre za prebežnike. Ministrica odgovarja, da so na ministrstvu preverjali več objektov s katerimi razpolagajo med drugim tudi vojaško skladišče v Kidričevem.

Odločitev pa še ni sprejeta, zato ministrstvo ne opravlja nobenih aktivnosti za preureditev skladišča v nastanitveni center. Ministrica je ob tem tudi napovedala, da bo odločitev o katerikoli lokaciji sprejeta v skladu z lokalno skupnostjo.

Kmetje lahko pričakujejo nadomestila zaradi žice
Minister za kmetijstvo Dejan Židan pa je v odgovorih na poslanska vprašanja dejal, da intenzivno pripravljajo interventni zakon s katerim bi kmetom, ki bodo zaradi bodeče žice ob del pridelka, zagotovili ustrezno denarno nadomestilo, ki bo poleg lastnikom na voljo tudi najemnikom in zakupnikom zemljišč.

Obenem je Židan pojasnil tudi, da je zaradi ograje do sedaj poginilo šest košut in en jelen, so pa živalim že postavili prehode, na ograjo pa nameščajo svetleče trakove, ki divjad opozarjajo na nevarnost. Uporabljajo pa tudi kemična sredstva, ki odvračajo divjad.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.