"Mislim, da ni druge rešitve. Če bo Avstrija okrepila nadzor na meji in jo bo Madžarska zaprla, potem mora tudi Slovenija ravnati tako kot Avstrija," je dejal minister Karl Erjavec na odboru za zunanjo politiko (OZP). Po njegovih besedah je vprašanje, ali se bo to sploh zgodilo, saj za zdaj ne kaže, da bo zaradi navala beguncev Nemčija zaprla svojo mejo, kar bi gotovo sprožilo podoben odziv v Avstriji.

V odgovoru na vprašanje poslanca SMC-ja Aleksandra Kavčiča je Erjavec predvidel, da bodo ukrepi v zvezi z begunsko krizo na ravni EU-ja učinkoviti, a ne takoj.

Pomemben dejavnik so razmere v Nemčiji
Na izjavo zunanjega ministra se je odzvala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki pravi, da je to stališče Erjavca.

Ministrica je na novinarski konferenci po seji vlade povedala, da bodo ob morebitnem novem migrantskem valu "uporabili vse možne ukrepe, ki so jim na razpolago". Prioriteta notranjega ministrstva in policije je namreč ohranitev učinkovitega nadzora meja in obvladovanje situacije oziroma obvladovanje vseh groženj javnemu redu in miru ter zdravju, je razložila.

Ukrepi za zagotovitev nadzora nad migracijami, njihov obseg in intenzivnost, pa so odvisni od varnostne situacije, pravi ministrica, zaradi česar je zdaj še prezgodaj govoriti o konkretnih ukrepih. Vendar pa, dodaja, v tem trenutku ne moremo govoriti, da se meja zapira.

Pomemben dejavnik pri sprejemanju ukrepov v Sloveniji so razmere v Nemčiji. Če bo Nemčija spremenila svojo politiko, se bosta temu prilagodili Avstrija in Madžarska in temu primerno tudi Slovenija, je danes povedala.

Za zdaj napoveduje le, da bodo v primeru novega večjega navala migrantov tako kot do zdaj delovali učinkovito, "s polnim razumevanjem za stiske teh ljudi, ki prihajajo, a ob upoštevanju omejenih zmogljivosti države".

Vreme prinaša nove težave
Migracijske tokove na ministrstvu spremljajo ves čas. Ni izključeno, da bo veliko število migrantov potovalo čez Slovenijo, zato se na njihov prihod ves čas dejavno pripravljajo, predvsem glede zagotavljanja kapacitet, je razložila.

Ker je nastopil čas neugodnih vremenskih razmer, morajo iskati nove, zidane in ogrevane namestitvene zmogljivosti, pri tem pa se bo angažirala celotna vlada, je še povedala novinarjem.

Paviljon na Expu v Milanu
Več poslancev je na seji OZP-ja Erjavca vprašalo, kaj bo Slovenija naredila s paviljonom, ki je zdaj na svetovni razstavi Expo v Milanu. Jožef Horvat iz NSi-ja in Alenka Bratušek iz ZaAB-ja sta predlagala, da paviljona ne bi skladiščili, temveč bi ga uporabili. "Treba je dati pravo vsebino, da bo objekt živel še naprej," je minister podprl njun predlog. Horvat si želi, da bi ga postavili v Pomurju, na primer kot center šolskih ali obšolskih dejavnosti.

Glede samega Expa je Erjavec izrazil zadovoljstvo z obiskom, saj je bila odločitev, da Slovenija sodeluje, pravilna. Stroški paviljona so okoli pet milijonov evrov, učinek pa je izjemen, saj ga je obiskalo že pet milijonov obiskovalcev, je poudaril. Želi si, da bi sodelovali tudi na t. i. mini Expu 2017 v Astani v Kazahstanu, saj je Slovenija v svoji strategiji zunanje politike srednjo Azijo opredelila kot prioriteto. Sodelovati bi morali tudi na Expu 2020 v Dubaju, je prepričan Erjavec.

Kosovo v Unescu in priznanje Palestine
Mateja Tašnerja Vatovca iz ZL-ja je zanimalo stališče Slovenije glede članstva Kosova v Unescu. Erjavec mu je odgovoril, da ga Slovenija podpira, kar je dala vedeti tudi Srbiji. Nasprotovanja Srbije ne razume, saj je ena najbolj perečih tem na Kosovu ravno vprašanje kulturne dediščine.

O priznanju Palestine je Erjavec pojasnil, da bo OZP obiskal zunanjepolitični odbor izraelskega parlamenta in "potem bomo videli, s kakšno dinamiko gremo naprej v zvezi s priznanjem Palestine". V vladi glede priznanja Palestine po njegovih besedah ni nesoglasij, saj gre za to, da bi ujeli pravi trenutek, ko bi signal imel močno sporočilno vrednost.