Kot je dejal podpredsednik GZS-ja Cveto Stantič, v gospodarstvu obstaja upravičena bojazen, da bo dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo plač vodilo v povečane obremenitve gospodarstva in poslabšanje njegovih konkurenčnih sposobnosti na globalnem trgu.

Po ocenah GZS-ja bi uresničitev predloga samo v prvem letu prinesla dodatne obremenitve pokojninske blagajne v višini devet milijard tolarjev, povečanje dodatka za rekreacijo pa še dodatnih pet milijard tolarjev.

Posodobitve potrebni pokojninski sistemi
Neugodna demografska gibanja lahko zmanjšajo gospodarsko rast, zato je treba čim prej reformirati in posodobiti sisteme socialne zaščite, zlasti pokojninske sisteme. Ob tem je Stantič poudaril, da gospodarstvo ni ravnodušno do socialnega položaja upokojencev, zlasti do tistih z najnižjimi pokojninami.

Predsednik GZS-ja Jožko Čuk pa je dejal, da je zaščita upokojencev na dolgi rok socialno, ekonomsko, organizacijsko in finančno vprašanje. Po njegovem mnenju je sicer dovolj manevrskega prostora za sprejemljiv in tudi uresničljiv kompromis.