Evropski komisar za proračun in upravo Johannes Hahn je na srečanju s predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom predstavil osrednje razloge za vmesni pregled in revizijo, piše v sporočilu za javnost premierjevega kabineta.

To so med drugim vključitev dodatnih potrebnih sredstev za pomoč Ukrajini, inflacija in njeni učinki na izdatke unije, naraščajoči stroški zadolževanja za financiranje mehanizma za okrevanje po koronski krizi zaradi rasti obrestnih mer ter zamisel o vzpostavitvi evropskega sklada za suverenost, ki naj bi za večjo konkurenčnost in strateško neodvisnost gospodarstva Evropske financiral naložbe v bistvene tehnologije (čiste tehnologije, polprevodniki, biotehnologije idr.).

Evropska komisija naj ne bi predlagala novega orodja, temveč bi čim bolj izkoristila obstoječe strukture, pri čemer bi sredstva za kohezijo in kmetijstvo ostala nespremenjena, so navedli v premierjevem kabinetu.

Golob se je po njihovih trditvah strinjal, da vmesni pregled večletnega finančnega okvira ne sme vplivati na sredstva članic v okviru kohezijske in skupne kmetijske politike. Zavzel se je za večjo prožnost pri izvajanju omenjenih politik in sklada za okrevanje in odpornost. Obenem naj bi poudaril, da se zaradi finančne pomoči Ukrajini ne sme manjšati sredstev za ostale partnerke unije, pri čemer je posebej poudaril države Zahodnega Balkana.

Glede morebitnih novih lastnih virov za financiranje proračuna Evropske unije je premier opozoril na pomen prihodkov iz sistema EU-ja za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (ETS) za slovenski proračun, saj da omenjena sredstva predstavljajo enega od glavnih virov financiranja zelenega prehoda v Sloveniji.

Boštjančič je Hahna pozval k razumevanju

Komisarja iz Avstrije je sprejel tudi minister za finance Klemen Boštjančič z ekipo. Tudi na tem srečanju je bila glavna tema vmesni pregled in revizija večletnega finančnega okvirja, ki ju pripravlja Evropska komisija.

Na ministrstvu so v sporočilu za javnost pojasnili, da je Hahn med drugim opozoril na naraščajoče stroške za administracijo EU-ja zaradi inflacije. Glede sredstev, namenjenih Ukrajini, je medtem poudaril, da je poleg financiranja tekočih potreb države, ki je žrtev ruske agresije, treba začeti razmišljati tudi o fazi, ko bo potekala povojna obnova.

Komisar in Boštjančič naj bi se dotaknila tudi izvajanja načrta za okrevanje in odpornost v Sloveniji. Minister je ob tem poudaril pomen večje prožnosti pri izvajanju in apeliral na razumevanje Evropske komisije pri tem. Opozoril je še na izzive, ki jih za države, tudi za Slovenijo, predstavlja vnovična uvedba fiskalnih pravil z letom 2024. To bo po predvidevanjih ministrstva vplivalo tudi na pogovore o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvirja.

Glede prihodkov sheme trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov naj bi Boštjančič izrazil zadržanost Slovenije do predloga o preusmeritvi večjega deleža teh sredstev v proračun EU-ja.

Komisija naj bi predlog vmesnega pregleda in revizije večletnega finančnega okvirja pripravila predvidoma 20. junija, voditelji držav in vlad članic pa naj bi se z njim seznanili na junijskem vrhu EU-ja.

Kot je razbrati iz izhodišč za Hahnov obisk v Ljubljani, ki so objavljena med vladnimi gradivi, namerava komisija na področju kohezijske politike predlagati več prožnosti. Za države, ki imajo težave pri črpanju, naj bi bil omogočen hitrejši dostop do sredstev, pripravljala pa naj bi se tudi predlog širitve kohezijskih sredstev na velika podjetja za zelene naložbe.