Haider naj bi se s tem odzval na zapis v osnutku koalicijske pogodbe prihodnje slovenske vlade, ki med drugim potrjuje dozdajšnje uradno stališče Slovenije do dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem.

V osnutku koalicijske pogodbe je med drugim zapisano: "Odločno je treba vztrajati na doslednem izpolnjevanju vseh obveznosti Avstrije, Italije in Madžarske do slovenskih manjšin v teh državah. (...) v republiki Avstriji to pomeni izpolnjevanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe ter odločb avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih."

Heider je Sloveniji očital, da se glede krajevnih tabel igra z ognjem in da Slovenija ni država naslednica Jugoslavije, zato ne more postavljati zahtev iz Avstrijske državne pogodbe.

88 let od koroškega plebiscita
Na avstrijskem Koroškem so s slovesnostjo na deželnem svetu v Celovcu, ki jo je gostil deželni glavar Jörg Haider, zaznamovali 88. obletnico plebiscita.

V skladu z odločitvami pariške mirovne konference je 10. oktobra 1920 na avstrijskem Koroškem potekal plebiscit o državni pripadnosti. Avstrijsko Koroško so predhodno razdelili na cono A, kamor se je umaknila vojska kraljevine SHS, in cono B, ki jo je zasedla Avstrija.

V coni A se je 59 odstotkov volilnih upravičencev izreklo v prid Avstriji, 41 odstotkov se jih je izreklo za Kraljevino SHS, pri čemer je bila volilna udeležba skoraj 96-odstotna. Glasovanje v coni B, severno od Drave, ki je bila pod avstrijsko upravo, je zato odpadlo. S tem so postale Karavanke del meje med državama, Slovenci pa so postali narodna manjšina na avstrijskem Koroškem.

Po uradnih podatkih je na avstrijskem Koroškem leta 1923 živelo nekaj več kot 37.000 Slovencev, po nekaterih drugih podatkih celo 80.000. Leta 1991 je bilo po uradnih podatkih na avstrijskem Koroškem nekaj več kot 14.000 Slovencev. Na podlagi vpisov v dvojezične šole je Jernej Zupančič v svoji raziskavi Slovenci v Avstriji ocenil njihovo število na 45.000.