Nevladne organizacije so vnovič izrazile kritiko predlaganih novel in poslance pozvale, naj jih ne sprejmejo. Med drugim so prepričane, da je predlog novele zakona o tujcih neustaven.

Ustavno sodišče je namreč enkrat že razveljavilo določbe, ki so omejevale dostop do mednarodne zaščite, tudi novi predlog pa predvideva, da bi ob kompleksni krizi oblasti lahko zaprle meje in preprečile podajanje prošenj za mednarodno zaščito, pravijo.

Hojs meni, da so s tokratnim predlogom novele sledili omenjeni ustavni odločbi. Kot je povedal v pogovoru, so "jasno opredelili, kdaj je mogoče individualno obravnavo tujca začasno suspendirati, in sicer tako, da je to mogoče narediti samo, ko se razglasi kompleksna kriza".

V osnutku zakona so predvideli, da kompleksno krizo razglasi vlada, kar je tudi zmotilo nevladnike. A je vlada po Hojsovih besedah tu sledila mnenju zakonodajnopravne službe DZ-ja in v parlamentarno proceduro že vložila dopolnilo, po katerem bo to pristojnost DZ-ja, saj gre v resnici "za začasno suspendiranje dela zakona".

Ob tem je Hojs dodal, da je SDS pri pripravi zakonodajnih sprememb "kar precej popustil koalicijskim partnerjem, med drugim tudi pri opredelitvi pojma kompleksna kriza, ki nam ga je skupaj s predstavniki SMC-ja uspelo doreči". Zato pričakuje, da bo predlog v DZ-ju dobil zadostno podporo.

Manj nezakonitih prehodov

Policija je v prvem mesecu letos obravnavala 306 nezakonitih prehodov državne meje, kar je dobro polovico manj kot v enakem obdobju lani. Hojs je v četrtek govoril tudi z grškim ministrom, pristojnim za migracije, ki mu je povedal, da opažajo manjši pritisk prebežnikov na mejah, pa tudi, da se je sodelovanje s Turčijo stabiliziralo.

"Se pa ne glede na to, da je grška meja bolje varovana, ne slepim, da ne bo šla krivulja obsega migracij spomladi spet navzgor. Po mojih zadnjih podatkih je v BiH-u trenutno okoli 15.000 prebežnikov, ki si želijo nadaljevati pot v države EU-ja, še okoli 8000 pa v Srbiji," je navedel.

Če bo obseg nezakonitih migracij tak, kot je bil lani, bo Slovenija za pomoč za varovanje meje prosila tuje policije, s katerimi je minister, kot je dejal, v sklepni fazi bilateralnih dogovorov.

Hojs obupal nad dodatnimi pooblastili vojski

"Glede na vnaprejšnje nasprotovanje levega pola parlamenta podeljevanju dodatnih pooblastil vojski slednjega nimam v načrtu še tretjič predlagati. Sem pa kot minister dolžan policiji nuditi podporo in v tem primeru iščemo rešitev skozi druge policije. Ne vem, ali je to modro, glede na to, da imamo vojsko, ki bi lahko to podporo nudila, a prihod tujih policistov ni v rokah parlamenta," je bil iskren Hojs.

V januarju je bilo sicer v strukturi prišlekov več Egipčanov, lani tudi veliko Alžircev in Maročanov. "Ne vem, kaj se dogaja, nesporno pa je, da so to ljudje, ki iščejo boljše ekonomsko življenje," je navedel Hojs.

Dodatna ograja na meji

Ministrstvo bo v 14 dneh objavilo tudi razpis za nakup novih 50 kilometrov ograje, ki jo bodo dodatno postavili na južni meji. Hojs upa, da bi začeli nakupljeno ograjo postavljati v spomladanskih mesecih. Postavili pa bi jo nato v več delih verjetno do pomladi prihodnje leto. Za nakup je v proračunu šest milijonov evrov, kar je primerljivo z zadnjim razpisom.

Tega je sicer objavilo še ministrstvo za javno upravo, a Hojs pravi, da je bila njegova želja, da se to preda ministrstvu za notranje zadeve, kamor želi, da se vrne tudi pristojnost upravljanja mejnih prehodov, glede česar da so v sklepnih pogovorih.