Ko je bila lani sprejeta pokojninska reforma (t. i. ZPIZ-2), je zakon prvič predvidel tudi plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vse tiste, ki jim tega do zdaj ni bilo treba - gre predvsem za honorarne sodelavce, ki delo opravljajo ob redni zaposlitvi, in za tiste, ki jim honorarno delo predstavlja edini vir zaslužka.

Čeprav je bil zakon v državnem zboru potrjen že decembra lani, bo nekaj členov, med drugim tudi 18., ki ureja zavarovanje tistih, ki so v drugih pravnih razmerjih, začelo veljati šele s 1. januarjem 2014. ZPIZ-2 kot delo iz drugega pravnega razmerja opredeljuje vsako delo oziroma storitev, "kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščeno plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino" - če ste torej do zdaj za svoje delo plačevali dohodnino, niste pa plačevali prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo z novim letom tega konec.

Upokojenci in študenti izvzeti
Iz te skupine so sicer izpuščeni upokojenci, ki opravljajo honorarno delo, ter dijaki in študenti, ki delajo prek študentskih napotnic - ti se sicer še vedno lahko vključijo v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če to želijo.

18. člen ZPIZ-2 tako določa plačevanje prispevkov v pokojninsko blagajno na podlagi pogodbe o honorarnem delu (avtorske, podjemne ali katere druge), zneski pa bodo različni. Odvisni bodo predvsem od tega, ali honorarno delo opravljajo ob redni zaposlitvi (za polni ali polovični delovni čas) ali pa je tovrstno delo edini vir njihovega zaslužka.

Za honorarno delo že zaposlenih 8,85-odstotna prispevna stopnja
Tistim, ki so že vključeni v shemo plačevanja prispevkov (torej, so že zaposleni, ob delu pa opravljajo še dodatno honorarno delo), bo prispevek obračunan v znesku 8,85 odstotka od bruto plače, namenjen pa je za zavarovanje za posebne primere invalidnosti in smrti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, kar pa ni enako plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, piše na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pri tistih, ki niso vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v praksi to pomeni, da niso redno zaposleni, samozaposleni, da niso upokojeni ali prijavljeni na Zavod RS za zaposlovanje), pa je izračun malo drugačen, saj bo 8,85 odstotka od bruto zneska "kril" delodajalec, sam delojemalec pa bo moral plačati 15,5 odstotka. Davčna uprava mu bo prispevke obračunala za vsako posamezno plačilo za delo ali storitev. Če torej posameznik honorarno dela pri več delodajalcih, bo prispevke plačal od vsakega dohodka.

In o kakšnih zneskih govorimo?
Ob predpostavki, da delavec zasluži 1000 evrov bruto, to pomeni, da bo delodajalec plačal 88,5 evra (pri čemer naj bi se za toliko zvišala bruto osnova), honorarno zaposleni pa 155 evrov, kar pomeni, da bo njegova neto plača 845 evra. Ob tem seveda velja opozoriti, da mora vsak, ki dobiva dohodke, plačati tudi akontacijo dohodnine (25 odstotkov od bruto plače, znižane za 10-odstotne normirane stroške), kar znaša 225 evrov in jih je v imenu delavca dolžan odvesti delodajalec. Na tekoči račun bo tako honorarni delavec dobil 620 evrov. Do zdaj je takšen delavec plačal le akontacijo dohodnine in od 1000 evrov bruto na račun prejel 775 evrov.

Pri tem pa je seveda treba poudariti, da bo delavec ob nizkih dohodkih zelo verjetno preplačal akontacijo dohodnine in bo zato dobil del vrnjeno.

Zgornji izračun seveda veljal le, če bodo delodajalci spoštovali določila zakona in poravnali "svojih" 8,85 odstotka od delavčeve bruto plače. V praksi se namreč lahko kaj hitro zgodi, da bo tudi ta delež "prevalil" na delavca, ki bo tako kar ob slabo četrtino (24,32 odstotka) bruto plače.

V "zameno" pa se bo takšnemu delavcu štela pokojninska doba, če bo njegov prihodek znašal vsaj 60 odstotkov povprečne letne plače, razdeljene na mesece oz. sorazmerno manj, če bo prihodek nižji.

Intervencijski zakon v zdravstvu - še dodaten udarec po žepu
Ob tem pa bo s prvim februarjem prihodnjega leta začela veljati tudi intervencijski zakon o zdravstvu, ki bo zgoraj omenjene, torej tiste, ki opravljajo izključno honorarno delo, še dodatno udaril po žepu. Do zdaj so namreč plačevali osnovno zdravstveno zavarovanje, ki znaša 14,17 evra, po intervencijskem zakonu pa se bo ta znesek zvišal na 22,7 evra.

Nedavno sprejeti zakon pa ob tem predvideva še plačilo obveznega zavarovanja za vsak dohodek, kar pomeni, da bodo vsi, ki se preživljajo na podlagi avtorskih, podjemnih in drugih pogodb civilnega prava, plačevali 6,36 odstotka od bruto plače in dodatnega 0,53 odstotka za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.

V zdravstveno blagajno malo manj kot 7 odstotkov bruto dohodka
Če torej ostanemo pri zgornji hipotezi, po kateri bo honorarni delavec od zasluženih 1000 evrov bruto prejel 620 evrov neto, moramo od tega zneska odšteti še dodatnih 63,6 evra za zdravstveno zavarovanje in dobrih pet evrov zavarovanja za poškodbe pri delu. Na računu tega delavca se bo tako znašlo okoli 550 evrov.

Od pogodb civilnega prava bodo sicer prispevke za zdravstveno zavarovanje morali plačevati tudi vsi drugi, ki jih plačujejo že iz osnovne plače (ali pokojnine), in sicer v istem znesku, 6,36 odstotka od vsakega bruto prihodka in 0,53 odstotka od vsakega posameznega plačila za opravljeno delo za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.

"Gre za elemente delovnega razmerja"
Koliko ljudi se preživlja izključno na podlagi takšnih pogodb, je težko oceniti, pravi Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, saj gre za različno evidentirane dohodke, jih je pa vedno več. Kot opozarja Lukič, je delo prek takšnih pogodb problematično samo po sebi, sploh pri tistih, ki jim tako delo predstavlja edini vir dohodka: "Ogromno ljudi je, ki so na avtorski pogodbi in pri katerih gre za elemente delovnega razmerja. Tu se dogaja ogromno kršitev."

Na težavo gledamo iz napačnega zornega kota, poudarja, saj problematiziramo stroške, ki nastanejo zato, ker nekdo dela na avtorsko pogodbo, namesto da bi opozarjali, da večini teh ljudi pripadajo vse pravice po zakonu o delovnih razmerjih, saj izpolnjujejo vse elemente, ki določajo tako razmerje določajo. "In tako smo prišli do tega, da se zdaj pogovarjajo, zakaj toliko obdavčujemo avtorsko pogodbo, namesto da bi se spraševali, zakaj nimamo vseh pravic, ki mi pripadajo na podlagi delovnega razmerja," opozarja.

Priznava, da razume pomisleke tako izkoriščanih delavcev, obenem pa opozarja, da ima molk lahko hude posledice: "Če se bo zgodba nadaljevala na takšen način - da bo vedno več ljudi na avtorski pogodbi namesto v delovnem razmerju -, se bo kmalu zgodilo, da bo naslednja generacija na trgu delovne sile delala celo zastonj."

Delavec na zavod, v roke pa avtorska pogodba
Ob tem dodaja, da se nekaj podobnega že dogaja. Zakonodaja namreč dovoljuje, da nekdo, ki dobiva nadomestilo za primer brezposelnosti, lahko dela honorarno, če njegov zaslužek ne presega 200 evrov. "In kaj se je zgodilo? Imeli smo primer delodajalca, ki je delavca "vrgel" za zavod. Nato pa mu je v roke porinil avtorsko pogodbo. In glej ga zlomka - višina te pogodbe je bila 199 evrov."

"Po mojem mnenju je to v tem trenutku eden največjih, če ne celo največji problem slovenskega trga dela," še pravi in še enkrat poudarja, da bi se delavci temu morali preprosto upreti.