V Študentski organizaciji Slovenije menijo, da poznajo odgovor. Mitja Urbanc, predsednik ŠOS-a, je v spletni klepetalnici MMC-ja predstavil vizijo študentskega dela, ki lahko po njegovih besedah izboljša tako položaj študentov kot dolgoročno zaposljivost mladih.

V ŠOS-u vidijo začasno in občasno delo študentov kot most med teorijo, pridobljeno v procesu izobraževanja, in prakso, ki jo zahteva trg dela. Izhajajo iz tega, da vsako delo šteje. To pomeni, da je študentsko delo priznano kot delovna izkušnja pri delodajalcih, po drugi strani pa se iz njega plačujejo prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Predlagajo uvedbo centralne evidence občasnega in začasnega dela dijakov in študentov, v kateri bodo zapisane vse delovne izkušnje med šolanjem. Hkrati želijo okrepiti nadzor nad študentskim delom. Predlagajo denarne kazni za zlorabe, če pa delodajalci huje kršijo predpise, jih lahko doleti tudi prepoved koriščenja dela. Ob vsem tem v ŠOS-u zagovarjajo mnenje, da je primarno delo študentov študij, občasno in začasno delo dijakov in študentov pa le dodatna dejavnost, ki ne sme motiti procesa izobraževanja.

In kako na zaposljivost diplomantov vpliva bolonjska reforma? So mladi bolj mobilni, ali hitreje pridejo do dela? Uporabnica alenka je ostra: "Se opravičujem za izraz, ampak ta bolonjska reforma je eno navadno sranje. Vse, kar so na naših faksih naredili, je preimenovanje starih programov v bolonjske. Ali na ŠOS-u spremljate izvajanje te reforme in kako jo ocenjujete?" Mitja Urbanc odgovarja: "Bolonjska reforma je bila zamišljena kot reformiranje študijskih programov, vendar se žal ni izvedla, kot je bila zastavljena. Tako smo marsikje dobili prepakirane študijske programe in zastarele metode poučevanja."

Če strnemo Urbančeve besede - študentsko delo naj se ohrani, saj v sedanji ureditvi visokošolskega študija, ko mnogo študijskih programov ne predvideva prakse, omogoča "mehko" pridobivanje delovnih izkušenj, hkrati pa je za številne študente zaradi visokih življenjskih stroškov nujno zlo. Sicer pa ŠOS 6. novembra pripravlja nacionalni posvet, s katerim želijo spodbuditi uvajanje prakse v vse študijske programe.

In kako se je brezposelnosti mladih lotila država? Peter Debeljak, direktor Urada RS-a za mladino, je v spletni klepetalnici MMC-ja predstavil nacionalni program za mladino do leta 2022, ki prinaša ukrepe za izboljšanje položaja mladih pri zaposlovanju, izobraževanju, podjetništvu, bivanjskih razmerah, zdravju in dobrem počutju.

Uporabnica tina mu je ob tem zastavila naslednje vprašanje: "Kaj nacionalni program za mladino predvideva na področju zaposlovanja? Zanima me zelo konkretno, ker sem že sita nakladanja. Stara sem 27 let, imam diplomo in sem brez službe."

In odgovor? Debeljak pravi, da so za uspešno osamosvojitev mladih ključne kakovostne zaposlitve, ki pa jih v Sloveniji ne ustvarjamo. Na trgu dela imamo postsocializem za starejše generacije in divji zahod za mlade. Gre za resno strukturno težavo in, kot meni Debeljak, ne bo dovolj, da zgolj z novimi in novimi subvencijskimi shemami ohranjamo status quo, temveč bo treba poseči tudi v sistemsko ureditev na trgu dela za dosego večje pravičnosti in s tem dostopa do dela za mlade.

Z zaposlitvijo so povezane vse druge eksistenčne težave mladih. Debeljak pravi: "Danes je ključ v trgu dela. Če imate stabilno, solidno plačano zaposlitev, ne potrebujete posebnih ukrepov na področju stanovanjske politike. Analize kažejo, da mladi ne želijo živeti pri starših, vendar so v to prisiljeni. Mladi danes ste prva generacija po drugi svetovni vojni, ki očitno ne morete računati na altruizem družbe, beri, "babyboom" generacije. Zgodovina uči, da je prihodnost vedno na strani mladih. Če ji ta ni ponujena po normalni poti, nas taista zgodovina uči, da si prihodnost vzamejo sami. Upam, da je družba dovolj zrela, da se v to igro ne bo spustila. Je pa to vprašanje za družbo kot celoto, ne zgolj za vlado ali posamezna ministrstva."

In še: "... ključni cilj bi moralo biti čim hitrejše osamosvajanje mladih. Pri tem pa imamo v Sloveniji že tradicionalno velike probleme. Smo recimo v vrhu evropskih držav po t. i. sindromu hotela mama. To veliko pove."

Ob tem Debeljak opozarja, da po zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju spadajo med mlade tisti, ki so stari med 15 in 29 let. Vendar pa se njihove težave, ki jih vlada hiti reševat, vedno bolj pojavljajo tudi pri tistih, ki so starejši od 30 let. Boji se, da se resnična izgubljena generacija skriva prav tam.

In zdaj od programskih dokumentov do konkretnih vprašanj zavodu za zaposlovanje. V spletni klepetalnici MMC-ja smo gostili Darjo Jamnik. Ta je razkrila, da delodajalci še vedno najbolj iščejo zdravnike, naravoslovce in tehnične strokovnjake (vse ravni znanj s področij strojništva, elektrotehnike, informatike). Delodajalcem so poleg znanj, izobrazbe in delovnih izkušenj pomembne tudi mehke kompetence, kot so prilagodljivost, sposobnost timskega dela, učljivost, inovativnost, komunikativnost, sposobnost dela v stresnem okolju ...

Mladim brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve so na voljo različni programi aktivne politike zaposlovanja. Več o njih si lahko preberete na spletni strani zavoda za zaposlovanje, pokličete pa lahko tudi brezplačno telefonsko številko kontaktnega centra 080 20 55.

Uporabnik Jan je na gostjo Javornikovo naslovil naslednje vprašanje: "Star sem 28 let in 31. 10. 2013 bom že eno leto prijavljen na zavodu. Delodajalec bi me zaposlil, če bi prejel kakšno subvencijo. Na žalost delodajalci gledajo samo na pomoč. Ali je zdaj kaj takega, kar bi delodajalca lahko zanimalo?"

Javornikova odgovarja, da je za delodajalce najbolj aktualno javno povabilo Zaposli.me (iskalci prve zaposlitve), za delodajalce, ki svojo dejavnost opravljajo na območjih Pomurja, Podravja, Posavja oz. Pokolpja, pa v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja tudi povračilo prispevkov. Za delodajalce so sicer zanimive tudi davčne olajšave za zaposlovanje (izvaja Durs) oz. oprostitve plačila prispevkov po zakonu o intervencijskih ukrepih na področjih trga dela in starševskega varstva.

In glede javnih del? V pripravi je javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2014, ki bo objavljeno novembra.