Ob začetku novega študijskega leta smo v MMC-jevi spletni klepetalnici gostili Mitjo Urbanca, ki je na čelu ŠOS-a. Letos je bilo v prvem in drugem roku za vpis - za tretjega še ni podatkov, saj se je začel prav danes - na slovenske fakultete sprejetih 17.639 študentov, na univerzah v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in na Primorskem ter na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih pa je za študijsko leto 2013/2014 na voljo 25.173 vpisnih mest za redni in izredni študij.

"Kot ljudje, ne sužnji"
Enega izmed naših uporabnikov je med spletnim klepetom tako zanimalo, kaj bodo oni - kot študentska organizacija - naredili, da bodo "študenti v Sloveniji lažje prišli do službe in živeli kot ljudje, ne sužnji".

Urbanc je zatrdil, da ŠOS kot reprezentativna organizacija vseh študentov, zastopa pravice in interese naproti državi pri pripravi vseh sprememb, ki se dotikajo tako študentov kot tudi mladih v širšem smislu.

"ŠOS je lani zbral zadostno število podpisov, da se je v državnozborsko proceduro uvrstil predlog zakona o štipendiranju, ki je bil potem po uskladitvi z ministrstvom tudi sprejet in drugo leto začne veljati. Prav tako vseskozi sodelujemo pri izboljševanju kakovosti visokega šolstva, opozarjamo na pomanjkljivosti, organiziramo posvete in okrogle mize, kjer seznanjamo visokošolsko skupnost, oblastnike in delodajalce o prednostih slovenskih študentov in pomanjkljivostih izobraževanja, obranili smo političen poseg v neodvisno agencijo za kakovost, sodelujemo pri pripravi novega zakona o visokem šolstvu, Nacionalnem programu za mladino, spremembah zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev," je med drugim naštel Urbanc.

Koliko denarja dobi ŠOS?
Razložil je, da na ŠOS-u delujejo štirje odbori, ki so sestavljeni iz od petih do desetih študentov na odbor, študenti pa še dodatno delujejo pri posameznih projektih. Za strokovno pomoč je zaposlenih tudi pet posameznikov, ki so strokovnjaki s področja visokega šolstva, sociale in zdravstva, študentske prehrane in pa administracije.

Letni proračun ŠOS-a je pet odstotkov sredstev, ki se dobijo iz koncesijske dajatve študentskega dela. Lani je bil znesek višine koncesijske dajatve približno devet milijonov, ki pa se razdeli med 55 študentskih klubov, tri študentske organizacije univerz in ŠOS-a, za izvajanje projektov tako za študente kot tudi dijake. "Predvsem lokalne študentske organizacije oziroma študentski klubi so včasih žal edini generator mladinskega dogajanja na lokalni ravni," je dodal.

Sicer meni, da so študenti oziroma mladi prevzeli največji del varčevanja do zdaj, tako tudi krovna študentska organizacija. "Sredstva študentskih organizacij so se tako v mesecu avgustu glede na mesec avgust v letu 2012 znižala za več kot 30 odstotkov, glede na leto 2011 pa za skoraj 40 odstotkov. Predvsem želimo opozoriti vladajoče elite, da študenti oziroma mladi nismo strošek, ampak predvsem investicija! Naj slogan 'na mladih svet stoji' dejansko dobi ozadje in naj ne bo zgolj populistična floskula, ko se skuša pomiriti mlade," dodaja Urbanc.

Nadomestilo za delo prek študentske napotnice: 700 evrov
Kar nekaj ostrih kritik pogosto leti tudi na visoke zneske, ki jih dobivajo funkcionarji v študentskih organizacijah. Urbanc zase pravi, da na ŠOS-u ni zaposlen, dobiva pa nadomestilo za delo prek študentske napotnice. "Skladno z odločitvijo skupščine ŠOS-a sem upravičen do nadomestila v višini 50 odstotkov povprečne bruto plače, kar znaša nekoliko več kot 700 evrov," je zatrdil v MMC-jevi spletni klepetalnici.

"ŠOS po naši interpretaciji in tudi interpretaciji nekaterih priznanih pravnikov ni oseba javnega prava. Računsko sodišče pa lahko revidira delovanje študentskih organizacij, kot je to storilo že v preteklosti - to jim omogoča zakon, po katerem delujejo," je pojasnil.

Šteje naj tudi študentska delovna doba!
Kaj pa študentsko delo drugih študentov? Predsednik ŠOS-a pravi, da so pripravili svoj predlog ureditve, ki bi po njihovem mnenju izboljšal tako položaj študentov kot tudi dolgoročno zaposljivost mladih.

"Mi smo skozi predlog zasledovali naslednje cilje: vsako delo šteje - to pomeni, da je priznano kot delovna izkušnja pri nadaljnjih delodajalcih, prav tako pa se tudi iz občasnega in začasnega dela dijakov in študentov vplačujejo prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Predlagamo tudi uvedbo centralne evidence občasnega in začasnega dela dijakov in študentov, ki bi evidentirala pridobljene delovne izkušnje med opravljanjem študija. Želimo urediti sistem nadzora nad študentskim delom in ga predvsem okrepiti - predlagamo, da se za zlorabe uporabljajo denarne kazni, v primeru hujše kršitve s strani delodajalcev pa se lahko uporabi prepoved koriščenja dela. Zagovarjamo mnenje, da je primarno delo študentov študij, občasno in začasno delo dijakov in študentov pa kot dodatna dejavnost nikakor ne sme motiti formalnega procesa izobraževanja," je opisal Urbanc, ki je prepričan, da s temi ukrepi delo dijakov in študentov lahko dolgoročno ne le ohranijo, temveč iz njega naredijo učinkovit način prehoda iz sistema izobraževanja na trg dela.

"Občasno in začasno delo dijakov in študentov lahko predstavlja najučinkovitejšo aktivno politiko zaposlovanja, ki je vzor ureditvam v tujini," je prepričan.

Reforma reforme?
Bolonjska reforma je še eno področje, ki razburja študente. "Tudi mi smo kritični do implementacije bolonjske reforme, ki je predvsem nastavila ogledalo našemu visokošolskemu sistemu in pokazala pomanjkljivosti," se strinja tudi Urbanc.

"Zamišljena je bila kot reformiranje študijskih programov, ki pa se žal ni izvedla, kot je bila zastavljena. Tako smo marsikje dobili prepakirane študijske programe in zastarele metode poučevanja," pravi Urbanc, ki meni, da je bilo z izenačevanjem starih in novih stopenj veliko škode storjene predvsem diplomantom 1. bolonjske stopnje, ko ti iščejo prvo zaposlitev. "Treba bi bilo narediti reformo reforme," je prepričan.

V študentskih domovih ni prostora za vse
Letos je v Ljubljani število prijav za sprejem presegalo število razpisanih ležišč za 60 odstotkov, na področju Univerze na Primorskem pa za kar 82 odstotkov, v Mariboru pa so s strateškim pristopom to uredili in letos skoraj izenačili število mest s potrebami.

"Ostali študenti so tako primorani iskati namestitev pri zasebnikih in podvrženi plačevanju visokih najemnin. Na ŠOS-u zagovarjamo, da moramo skozi celostni pristop urediti tako bivanje študentov kot tudi reševanje prve stanovanjske problematike mladih," ob tem pravi Urbanc.

Prizadevanja, da bi subvencije spet veljale tudi po 20. uri
Očitki so sicer leteli tudi na "mlačno" reakcijo študentskih organizacij, ko je takratna vlada pred dvema letoma uvedla prepoved subvencionirane študentske prehrane po 20. uri in med poletjem, uredba pa velja še danes. Študenti namreč še vedno oporekajo, da je tako za cenejšo večerjo prikrajšan marsikateri študent, ki se mu predavanja končajo šele zvečer, tudi poleti pa se številni študenti prav tako pripravljajo na izpite ali pa pišejo diplomsko delo.

"Predlog ministrstva je bil takrat še slabši in je bila v dani situaciji najboljša rešitev. Celotna pogajanja so se vrtela okoli varčevanja na račun mladih, na kar v celoti kljub delnemu razumevanju finančne situacije nismo mogli pristati in smo iskali najbolj primerno rešitev, ki bi čim manj prizadela študente. Lahko povem, da smo že apelirali na pristojno ministrstvo in želimo spremeniti časovni interval koriščenja subvencionirane študentske prehrane iz razlogov, ki ste jih navedli tudi sami," je v klepetalnici odgovoril Urbanc.

Na čelo ljubljanske univerze nekdanji minister z okopov
V ponedeljek je kot rektor Univerze v Ljubljani prisegel Ivan Svetlik, ki je bil v času Pahorjeve vlade minister za delo, družino in socialne zadeve. Leta 2010 se je tako znašel na okopih prav s študenti, saj so ti najprej zbrali zadostno število podpisov, nato pa na referendumu zavrnili uveljavitev zakona o malem delu, ki ga je predlagalo njegovo ministrstvo.

"ŠOS je takrat želel sodelovati pri pripravi predloga, vendar s strani ministrstva ni bilo posluha in želje po iskanju dobre rešitve za študente. Na predlog zakona o malem delu še vedno gledamo enako in smo mnenja, da je bil predlog slab tako za študente kot za mlade v Sloveniji. Ne glede na dogajanje med sprejemanjem zakona in referendumsko kampanjo, pa z novim rektorjem že navezujemo stike in si glede na začeto obetamo dobro sodelovanje. Rektor Svetlik ima jasno vizijo, kaj želi v svojem mandatu, njegove ambicije podpiramo in si obetamo konstruktivno sodelovanje," je zagotovil predsednik ŠOS-a.

Svetlik je sicer v svojem rektorskem nagovoru izpostavil, da je "čas, da slovenska družba okrepi zaupanje v idejo univerze in ji podeli svež mandat za kulturni in gospodarski razvoj v državi". "Univerza ponuja roko gospodarstvu in državi, da z razmeroma majhnimi vložki okrepimo obstoječe in oblikujemo nove mehanizme za prenos znanja," je dodal.

"Če ne bomo uspešni skozi dialog ..."
Ni pa Urbanc izključil možnosti, da bi se v burni jeseni, ki se obeta, na ulice organizirano spet podali tudi študenti: "Študenti smo razočarani nad obravnavanjem mladih in nerazumevanjem naše trenutne situacije. Na ŠOS-u smo glede aktivnosti za obranitev pravic mladih jasni - če ne bomo uspešni skozi dialog, nam ne bo preostalo drugega kot omenjeno, se bomo tega seveda poslužili. Papir prenese vse, mladi pa pač ne!" je sklenil.

Spodaj si lahko ogledate fotoutrinke prvega študijskega dne na Univerzi na Primorskem.