Februarja so protestirali "lačni dijaki", ker je mladoletnim med njimi država odvzela državne štipendije (ter izpad deloma nadomestila z višjimi otroškimi dodatki za starše). Brez njih so ostali tudi tuji študenti.
Vse to se dogaja na koncu desetletja, v katerem so se povprečni stroški, ki jih gospodinjstva namenjajo za izobraževanje, podvojili, ugotavlja državni statistični urad.
Medtem ko 18.000 brucev prestopa vrata univerz v novo študijsko leto, Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) kani v parlamentarni postopek vložiti čisto nov zakon o štipendiranju, ki bi po njihovi oceni olajšal naraščajoči finančni pritisk na študente ter ustvaril pogoje za izhod iz krize.

Kljub temu bodo zbiranje podpisov nadaljevali in tako po njegovem mnenju dokazali, da je zakon dober za vse. In kaj so ključne rešitve zakona, ki bi zadel vse, od dijakov, študentov do ne nazadnje družin, ki jih navadno financirajo?
"Do praga revščine"
Tako študenti kot dijaki bodo po novem upravičeni do hkratnega prejemanja več vrst štipendije - vse do meje 562 evrov na mesec, kar je tudi ocenjeni prag revščine v Sloveniji.

Poudarek na deficitarnih poklicih
Zvišali bi osnove za štipendije in uvedli nove vrste štipendij, pri čemer poudarek stoji na t. i. deficitarnih štipendijah za poklice, kjer delovne sile primanjkuje. Dodatnega urejanja bodo - če bo zakon sprejet - deležne tudi kadrovske štipendije: uvedli bi obvezne enomesečne delovne prakse v tem okviru, štipendistu pa morajo biti povrnjeni vsaj minimalni stroški, kot sta denimo prevoz in malica.
S tem bi po Urbančevih besedah dosegli več sodelovanja med gospodarstvom in univerzami ter zaposljivost mladih.
Povišali bi nekatere dodatke k štipendijam in uvedli nove, kot je denimo dodatek za "izjemen dosežek na posameznem področju družbenega življenja".
Protest "lačnih dijakov" je dosegel odmev v povrnitvi državnih štipendij tudi za mladoletne dijake in tuje študente, kar je sicer ukinil zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
(Ne)vračanje državne štipendije
Natančneje (pa tudi bolje) bodo urejeni pogoji za prejemanje, mirovanje, vračanje državne štipendije, pa tudi olajševalne okoliščine pri morebitnem vračanju, je nadaljeval prvi študent. Na splošno bi znižali cenzus za prejemanje, tako da bi s 64 odstotkov neto povprečne plače na družinskega člana bile dostopne najširšemu krogu prejemnikov.
Kdo bo vse to plačal?
"Naredili smo analize," zagotavlja Urbanc. Ogromno sredstev - do 45 milijonov evrov - se je po njegovih besedah nabralo skozi leta zaradi nerealiziranih, nepodeljenih štipendij predvsem kadrovske narave. Dodaten denar, okoli 30 milijonov, pričakuje od koncesijskih dajatev študentskega dela. Brez nekih večjih finančnih vložkov iz proračuna je torej vse izvedljivo: "Če ta sredstva podelimo, je to dejansko dovolj sredstev za letošnje leto." Kaj pa na dolgi rok? Vse manj je študentov in dijakov, je spomnil Urbanc.
Prvi študent v državi ob prvem šolskem dnevu vsem prvim letnikom polaga na dušo: "Izobrazba je ena izmed vrednot, če lahko rečem valut, ki ti jih nihče ne more vzeti. Je naložba na dolgi rok." Pri vseh študijskih obveznostih pa naj študentje ne pozabijo tudi na obštudijske radosti, ki poleg zabav vključujejo tudi pridobivanja neformalnih znanj, ki so pri iskanju zaposlitve vse bolj pomembna.

Tudi pri deficitarnih poklicih, kjer kadrovske štipendije že vsaj desetletje ostajajo v večji meri nepodeljene.