"To odločitev smo sprejeli za zagotovitev popolne preglednosti celotnega procesa in vseh pomembnih informacij za zainteresirano javnost o strokovnih, zgodovinskih in pravnih razlogih, na podlagi katerih je Hrvaška utemeljila svojo zahtevo," so zapisali na hrvaškem kmetijskem ministrstvu.

V Evropski komisiji so odločitev hrvaških oblasti pozdravili. "Komisija meni, da je preglednost ključna za zagotovitev zaupanja državljanov v proces odločanja v EU-ju in za spodbujanje zaupanja med partnerji," so izpostavili v komisiji.

Slovenska strokovna skupina se bo po zagotovilih kmetijskega ministra Židana poglobila v objavljene dokumente in pripravila nasprotne argumente v postopkih pred uveljavitvijo delegiranega akta. "Trenutno je objavljen osnutek delegiranega akta, kar je eden postopkov, preden o tem odloča Evropska komisija. To je kot pri nas javna razprava, ko lahko zainteresirane strani predstavijo svoja stališča. Zdaj ko nam je dokument razkrit, sam ga še nisem videl, ker sem v tujini, nam to omogoča, da pripravimo še boljše argumente, ker bomo poznali hrvaško vsebino. Ko se časovni okvir konča, morajo pristojni na komisiji pregledati argumente in se odločiti. Na voljo imamo dovolj časa. Slovenija se bo dobro odzvala," je zatrdil Židan, ki se je na Dunaju sešel z avstrijskim kanclerjem Christianom Kernom, ki je obenem predsednik avstrijskih socialnih demokratov.

Tudi predsednik Civilne iniciative za spoštovanje zaščite terana Marjan Colja je vesel, da so Hrvati končno odprli dokumentacijo, ki so jo poslali v Bruselj. Vendar vsebine še ne želi komentirati, saj potrebujejo nekaj časa, da dokumentacijo temeljito preberejo.

Več let čakali na razkritje
Gre za dokumente, na podlagi katerih je Evropska komisija pripravila predlog delegiranega akta za odobritev omejene izjeme Hrvaški za uporabo imena teran kot sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra pod določenimi podrobnimi pogoji.

Slovenija je več let zahtevala vpogled v te dokumente, a je Evropska komisija njeno zahtevo zavračala. Pred dobrim letom ji je komisija dokumente posredovala, a je bila večina besedila prečrtana, po navedbah komisije zaradi zaščite poslovnih interesov.

Evropska varuhinja človekovih pravic je nato februarja priporočila razkritje dokumentov v povezavi s hrvaško zahtevo in presodila, da je zavrnitev dostopa do dokumentov komisije nepravilnost. Odgovor komisije pričakuje do 15. maja.

Na sestanku z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom nekaj dni po odločitvi varuhinje so proizvajalci terana v Bruslju trdili, da so hrvaški dokumenti ponarejeni, saj da je pravilnik o izvornih sortah Hrvaške sestavljen iz dveh različnih dokumentov v obdobju desetih let.

Komisija vztraja pri svoji odločitvi
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je na obisku v Sloveniji na začetku marca dejal, da bodo preučili nova dejstva, a so nato "po skrbni analizi" sporočili, da novi elementi ne spreminjajo bistveno njene ocene položaja.

Zato je komisija nadaljevala proces sprejemanja delegiranega akta, ki je do 14. aprila v javnem posvetovanju. Če se komisija na podlagi komentarjev ne odloči za bistvene spremembe akta, ga morajo po pisnem postopku odobriti še komisarji.

Nato začne teči dvomesečno obdobje, v katerem lahko Svet Evrope ali Evropski parlament z ustrezno večino akt zavrneta. V Svetu je za zavrnitev potrebna super kvalificirana večina 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva Unije, v Evropskem parlamentu pa absolutna večina.