Evropska komisija je namreč objavila osnutek delegiranega akta, s katerim namerava Hrvaški dodeliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran. Proces sprejemanja akta se tako nadaljuje.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je sicer ob obisku v Sloveniji v začetku marca dejal, da bo komisija preučila nova dejstva v zadevi teran – slovenska stran je razumela, da to pomeni začasno ustavitev postopka sprejemanja delegiranega akta.

Vendar pa so iz Bruslja danes sporočili, da "nova dejstva glede terana ne spreminjajo bistveno njihovega stališča."

Pojasnilo Bruslja
Evropska komisija je po skrbni analizi dodatnih dejstev v povezavi s teranom, ki jih je posredovala Slovenija, sklenila, da ta ne spreminjajo bistveno njene ocene položaja, zato se proces sprejemanja delegiranega akta nadaljuje, so sporočili iz tiskovne službe komisije.

Ob Junckerjevem obisku v Sloveniji so slovenske oblasti komisiji posredovale dodatna dejstva v povezavi z dosjejem teran, so uvodoma spomnili v Bruslju.

Ta se po navedbah Komisije nanašajo na nekatere dokumente, na podlagi katerih je komisija pripravila predlog delegiranega akta za odobritev omejene izjeme Hrvaški za uporabo imena teran kot sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra pod določenimi podrobnimi pogoji.

Odločitev komisije za delegirani akt temelji na relevantni zakonodaji in na širokem naboru dejstev, vključno s tistimi, ki jih vključuje hrvaška vloga za izjemo, so še pojasnili v komisiji.

"Po skrbni analizi dodatnih dejstev, ki jih je posredovala Slovenija, je komisija sklenila, da ta nova dejstva ne spreminjajo bistveno njene ocene, zato bo proces delegiranega akta nadaljeval svojo pot," so nato zapisali v odgovoru na vprašanje, kaj pomeni omenjena objava osnutka delegiranega akta z vidika Junckerjeve napovedi preučitve novih dejstev.

Evropski komisar se do sumov ni opredelil
Toda na slovenskem kmetijskem ministrstvu opozarjajo, da se komisar EU-ja za kmetijstvo Phil Hogan ne želi opredeliti do suma ponarejenih dokumentov, prav tako še vedno ni zagotovil popolnega dostopa do podatkov v hrvaški vlogi.

Pisno je sporočil le, da je seznanjen z zaskrbljenostjo Slovenije, njena prošnja pa da se preučuje. Komisija se bo nanjo odzvala v roku, je obljubil komisar, ki pa ni našel novih dejstev, da bi spremenil svojo prvotno oceno, zato je službam komisije naročil, da objavijo predlog delegiranega akta na portalu za boljšo zakonodajo.

"Reakcija komisarja Hogana me ni presenetila, sem pa žalosten. Pričakovali smo, da se bo opredeli do suma, ali so hrvaški dokumenti ponarejeni ali ne, napisal pa je le, da ne vidi novih dejstev. Pričakovali smo tudi, da nam bo razkril hrvaške dokumente, a je napisal le, da razume našo zaskrbljenost," je poudaril kmetijski minister Dejan Židan.

Slovenija vse bolj resno razmišlja o tožbi
Na kmetijskem ministrstvu so tako danes ponovno poudarili, da bo Slovenija za ekskluzivno zaščito slovenskih proizvajalcev terana zaradi vsebinskih razlogov in očitne napake v postopanju komisije uporabila vsa legitimna sredstva, kar vključuje, če bo treba, tudi tožbo pred Evropskim sodiščem.

Država namreč tožbo lahko vloži, ko bo delegirani akt objavljen v evropskem uradnem listu, pred tem ne more. "V tej fazi, ko je akt objavljen na portalu za boljšo zakonodajo, bomo aktivni, argumenti bodo močni. Pričakujemo, da nam bo Hogan razkril prikrite dokumente in nam s tem omogočil, da bomo prava stranka v postopku, ne pa samo navidezna," je dejal Židan, ki je ob tem slovenskim proizvajalcem terana zagotovil, da se bori za njih in da jim bo država v vsakem primeru stala ob strani, tudi če to pomeni tožbo proti komisiji.

Cerar: Teran je slovensko vino in ga ne damo
Cerar je danes pojasnil, da mu je dal minister Židan zagotovila, da bodo nova dejstva, ki jih je dostavil komisarju Hoganu, spremenila potek postopka.

"Očitno se to ni zgodilo, zato zdaj pričakujem, da bo minister Židan, ki je pristojen za to področje, še bolj odločno, že danes in v prihodnjih dnevih, v stiku s komisarjem Hoganom, da mu bo dodatno predstavil ta dejstva," je izpostavil premier.

Prvi pomemben korak naj bi bil tako zdaj na Židanu, ki naj bi s Hoganom opravil resen razgovor in nato Cerarju poročal, "zakaj zadeva ni šla v smer, ki smo si jo zaenkrat želeli".

"Vsekakor pa vztrajamo čvrsto na naši poziciji. Teran je vino slovenskega geografskega porekla, naše kakovostno, odlično vino, ki ga ne damo in za zaščito katerega bomo, če bo potrebno, uporabili tudi pravna sredstva," je napovedal premier.

Kaj piše v osnutku akta?
Ime sorte grozdja teran se bo lahko uporabljalo izključno za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da bosta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da bo napis teran manjši od napisa Hrvatska Istra, piše v prvem členu osnutka akta, ki je dolg pet strani in ima tri člene, Bruselj pa ga je objavil v petek.

Viri pri komisiji so konec februarja pojasnili, da so tako podrobno opredeljeni pogoji za označevanje v primeru odobritve takšne izjeme neobičajni in izjemni, kar kaže na prizadevanja komisije za zaščito slovenskega vina teran.

Prodaja mogoča do izčrpanja zalog
V drugem členu osnutka akta piše, da je mogoče vina z zaščiteno oznako porekla Hrvatska Istra, proizvedena pred uveljavitvijo akta, prodajati do izčrpanja zaloge, tudi če ne spoštujejo pogojev za označevanje, opredeljenih v delegiranem aktu. V tretjem členu pa, da naj bi se delegirani akt uporabljal za obdobje od 1. julija 2013.

Pristojne službe komisije so akt pripravile 24. februarja. Takrat je bil končan proces notranjega posvetovanja relevantnih generalnih direktoratov komisije, generalnega sekretariata in pravne službe, ki omogoča pripravo formalnega mnenja o vsebini predloga.

Osnutek akta bi morali objaviti že konec februarja
Naslednji korak je bila javna objava akta, ki se je zgodila prejšnji petek, čeprav je bila sprva predvidena konec februarja. Akt je zdaj do 14. aprila v javnem posvetovanju. Gre za to, da je umeščen na tako imenovani portal za izboljšanje zakonodaje oziroma na portal za zagotovitev transparentnosti, ko ga je mogoče komentirati.

Nato gre skozi pisni postopek sprejetja, ki običajno traja približno dva tedna. Pri tem pisnem postopku gre za to, da akt odobrijo še komisarji. Nato pa začne teči dvomesečno obdobje, v katerem lahko Svet ali Evropski parlament z ustrezno večino akt zavrneta. Akt je sicer zelo težko zavrniti. V Svetu je za zavrnitev potrebna super kvalificirana večina 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva Unije, v Evropskem parlamentu pa absolutna večina.