Komisija kljub pomislekom Slovenije ne vidi razloga, da Hrvaški ne bi dodelila izjeme pri uporabi imena teran, so po sestanku odbora za kmetijstvo v Brusljum, v katerem sodelujejo strokovnjaki članic in predstavniki komisije, pojasnili v pisni izjavi.

V izjavi piše, da je komisija na današnjem sestanku članicam opisala ozadje in pravno podlago za svojo namero, da hrvaškim proizvajalcem dodeli omejeno izjemo, ob opredelitvi jasnih pravil za omejitev uporabe imena sorte grozdja teran na etiketi za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra.

"To ne spreminja ekskluzivne pravice slovenskih proizvajalcev do uporabe imena teran na oznakah za vino za opis zaščitene označbe porekla teran," je komisija pojasnila v pisni izjavi.

Vino bi bilo še naprej zaščiteno le v Sloveniji
Vino teran naj bi bilo torej še naprej zaščiteno le v Sloveniji, Hrvaška pa bi lahko uporabljala ime sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra. Kot so že decembra pojasnili viri pri komisiji, bi moralo v tem primeru teran pisati z manjšimi črkami kot Hrvatska Istra in oboje bi moralo biti na istem vidnem polju.

V komisiji so izpostavili, da se z načrtovanim ukrepanjem dejansko odzivajo na vlogo Hrvaške za odobritev omejene uporabe imena sorte grozdja teran pri označevanju vina z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra, in to pod strogimi pogoji.

Ta vloga je bila po navedbah komisije podana pred pristopom Hrvaške k EU-ju. S svojimi dejanji komisija potrjuje pravice hrvaških proizvajalcev in želi končati trenutno pravno negotovost. Komisija tako deluje v skladu z obveznostmi iz pogodbe, po kateri mora ukrepati.

Nestrinjanje, da bi šlo za precedens
Ob tem komisija v izjavi še izpostavlja stališče, da ni razloga, da bi primer terana obravnavali drugače od drugih primerov, ko je v eni članici zaščitena označba porekla, v drugi članici ali tretji državi pa se pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla uporablja homonim, ki označuje sorto grozdja.

Trenutno je 53 takšnih izjem, od katerih ima koristi večina vinogradniških članic unije, tudi Slovenija. Podobna izjema velja za Slovenijo po navedbah komisije v primeru francoskega burgundca in nemške frankinje.

Za to vprašanje je po navedbah komisije ključna zakonodajna podlaga tretji odstavek 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov, po katerem je komisija pristojna za sprejetje delegiranih aktov za upoštevanje obstoječih praks označevanja in dovoljuje izjeme od pravila, da se ime sorte grozdja, pri katerem gre za zaščiteno označbo porekla, ne sme pojaviti na oznaki kmetijskih proizvodov.

Odziv komisije na vlogo Hrvaške in načrtovana odobrena izjema sta popolnoma v skladu s pristopom, ki ga je komisija sprejela v primeru podobnih vlog in odobrenih izjem v preteklosti, še poudarja komisija v pisni izjavi.

Strniša: Zadeva teran absolutno zaprta
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je potezo komisije označila za zelo problematično. "Menimo, da če je komisija reševala druge izjeme z aktom, sprejetim avgusta 2013, bi morala absolutno takrat dati na mizo tudi vprašanje terana. Slovenija ni vedela za nobeno vlogo s strani Hrvaške, kar se tiče terana," je poudarila v izjavi za novinarje v Ljubljani.

Dodala je, da je bilo celo nasprotno. "Prav zaradi tega, ker je pri teh izjemah reševala samo dve drugi izjemi, za vse ostale zaščitene označbe pa določila triletno prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, je bilo s tem še potrjeno, da je zadeva teran absolutno zaprta in ni predmet nobenih pogajanj," je pojasnila Strniša.

Postopek naj bi sprožili prihodnji teden
Slovenija je sicer po navedbah virov danes zahtevala tudi razpravo o vprašanjih v povezavi s teranom pod točko razno na zasedanju kmetijskih ministrov Unije prihodnji ponedeljek, a za zdaj ni znano, ali bo to vprašanje res uvrščeno na dnevni red.

Komisija naj bi postopek za sprožitev delegiranega akta, s katerim naj bi Hrvaški pod določenimi pogoji etiketiranja dodelili omejeno izjemo pri uporabi imena teran, sprožila 24. januarja.

Sprejetje delegiranega akta posamezna članica zelo težko zavrne, saj so za zavrnitev potrebni glasovi 55 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije.

Tudi Tanja Strniša je poudarila, da so možnosti za zavrnitev zelo majhne.

Po njenih besedah so z dogajanjem na tem področju sicer v preteklih mesecih seznanili številne kmetijske ministre in pri vseh naleteli na "neko razumevanje in dvome, ali je takšno ravnanje Komisije ustrezno". "Še vedno pa nas izkušnje učijo, da se pri takšnih odprtih vprašanjih med dvema državama ministri postavijo na eno ali drugo stran," je dejala državna sekretarka.

Glede možnosti tožbe proti Komisiji je Strniša pojasnila, da jo je mogoče vložiti šele po objavi akta v uradnem listu EU-ja.

Erjavec poudarja uporabo pravnih sredstev
Tožbo je v svoji izjavi na to temo izpostavil slovenski zunanji minister Karl Erjavec. "Moje stališče je, da bo treba uporabiti pravna sredstva, ki so na voljo. To je povsem legitimen način," je minister odgovoril na vprašanje, ali vidi še kakšno drugo možnost za rešitev spora.

Na dodatno vprašanje, katera pravna sredstva naj bi uporabila Slovenija, je odgovoril: "To je tožba na sodišču."

Ob tem je ponovil, da je precej nenavadno, da Evropska komisija v tej zadevi predlaga delegirani akt, saj se ta po njegovih besedah po navadi predlaga za zelo enostavne, administrativne zadeve, ne za tako občutljive politične zadeve.

Zunanji minister je sicer ponovil prepričanje, da bo kmetijski minister Dejan Židan postoril vse potrebno, da bo zaščitil slovenski teran. "To je stvar pravnih strokovnjakov in Židana, da oceni, kako bo zaščitil interese kraškega terana," je še poudaril Erjavec.