Bruselj pravna pojasnila obljublja v ponedeljek, sprožitev postopka, po katerem naj bi Hrvaški odobrili izjemo pri uporabi imena teran, čemur Slovenija ostro nasprotuje, pa je predvidena 24. januarja.

Slovenski minister je ob odhodu s sedeža Evropske komisije Barlaymont povedal, da je bil sestanek "zelo trd" in da niso dobili odgovorov na vprašanja glede suma dogovora Hrvaške in komisije med pristopnimi pogajanji za hrbtom Slovenije.

"Opažam, da je to tema, ko Evropska komisija postane nekoliko nervozna. Nimamo odgovora, kaj to pomeni," je dejal Židan, ki je pred sestankom takšen dogovor opisal kot "škandalozen in šokanten".

Drugo vprašanje, na katerega minister terja odgovor, je, ali ima Evropska komisija pravico, da s podrejenim, delegiranim aktom legalizira nezakonito prakso. "Zelo so se poskušali izogniti temu odgovoru," je povedal Židan.

Komisija bo pojasnjevala v ponedeljek
V Evropski komisiji so uradno sporočili, da bodo na zahtevo slovenskega ministra in v korist vseh članic celovito pojasnili pravni vidik vprašanja uporabe imena teran na naslednjem posebnem odboru za kmetijstvo, ki bo v ponedeljek.

Minister Židan pričakuje v naslednjih dneh, tednih in mesecih še zelo veliko razprav o tem na različnih ravneh. Slovenija bo po njegovih besedah zelo dejavna, vse bo seznanjala s tem problemom ter pridobivala tudi nova pravna mnenja in podporo.

"Če bo treba, bomo na koncu šli tudi v tožbo proti komisiji na evropskem sodišču v Luksemburgu," je znova zagrozil minister. Neuradno je slišati, da je malo verjetno, da je še mogoč kakšen drugačen razplet kot tožba.

Od komisije pa je neuradno slišati, da razkošja časa ni več, da sta imeli strani dovolj časa za rešitev vprašanja, da je treba problem rešiti do konca junija in da je predlagana rešitev z dodelitvijo omejene izjeme Hrvaški dejansko zmaga za Slovenijo.

Židan na sestanek prispel z jasnimi stališči in tremi vprašanji
Ob prihodu na bruseljski sestanek, začetek je bil predviden za 18. uro, je Židan pojasnil, da bo evropskemu kmetijskemu komisarju Philu Hoganu sporočil zelo jasno stališče slovenske vlade: da je zaščita terana trdna in da znotraj evropskega pravnega reda na zakonit način ni mogoče podeliti izjeme. O sklepih sestanka ni želel ugibati. Najmanj, kar pričakuje, je, da komisar pojasni ozadje. Slovenija namreč ne izključuje tožbe proti Evropski komisiji, če bo Hrvaški dovolila uporabljati ime teran.

Poleg tega je dejal, da od komisarja pričakuje razlago, zakaj se išče rešitev za kršenje evropske zakonodaje v sosednji državi.

Kot tretje pa je Židan izpostavil, da želi pojasnilo o informacijah, da je početje komisije posledica tehničnega dogovora, sprejetega med pristopnimi pogajanji Hrvaške z EU-jem. Obstaja "zelo hud sum", da obstaja tehnični dogovor med Hrvaško in kadri na Komisiji. Če je to res, je to po Židanovih besedah nesprejemljivo, škandalozno, šokantno in zunaj evropskega pravnega reda.

Pri tem dogovoru naj bi šlo po ministrovih navedbah za to, da naj Hrvaška vprašanja terana med pogajanji ne odpira, ker naj bi se to reševalo pozneje s podrejenim pravnim aktom.

Odprli bodo širšo razpravo
Slovenski minister je prišel v Bruselj tudi z nekaj predlogi, a ni želel razkriti podrobnosti. Pričakuje tudi razpravo o omejitvah Komisije in razmerju med posameznimi institucijami na evropskem ministrskem zasedanju ter napoveduje še dosti pogovorov v naslednjih dneh.

Na vprašanje, ali ve, kakšno zakonodajo v povezavi s teranom sprejema Hrvaška, je minister odgovoril, da je želela Hrvaška notificirati pravilnik, za katerega bi morala Komisija oceniti, da je zunaj pravnega reda in ga je nemogoče notificirati, a namesto tega išče pravne možnosti, da bi ga legalizirala.

"Če pade zaščita, pade Kras"
Slovenija je vino teran v EU-ju zaščitila z označbo porekla, kar pomeni, da se na evropskem trgu ne sme pojavljati nobeno drugo vino pod tem imenom. Hrvaški proizvajalci tega ne spoštujejo in pričakujejo, da jim bo Evropska komisija že v nekaj tednih odobrila uporabo imena teran, čeprav v pristopnih pogajanjih za to niso zaprosili.

"Če bi prišlo do izpodbijanja zaščite, potem izgubimo vse, postopoma bi se zmanjševali vinogradi - in Kras bi se začel zaraščati, in Kras ne bi bil več zanimiv ne za turiste - in niti za preživljanje s kmetijstvom," je povedal Marjan Colja, direktor kleti Vina Kras član Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina teran, ki so jo oblikovali proizvajalci terana.

Pridelovalci ne želijo političnih odločitev
Predstavniki civilne iniciative so se sestali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoranom Stančičem. Colja je ob tem dejal, da je to prvič, da so se pri komisiji odzvali na njihove pozive k sestankom. Sestanka pa niso zapustili optimistični, saj menijo, da želi del komisije dati izjemo Hrvatom. "Doslej nas pri komisiji ni nihče sprejel, čeprav smo za to že večkrat zaprosili," je po sestanku dejal Colja in v primeru nespoštovanja zaščite napovedal proteste v Ljubljani in Bruslju.

"Zakaj, ne vemo. Delujejo pa v smeri, da bi dodelili izjemo tej državi. Ne želimo, da se o tem odloča politično. Mi smo namreč teran zaščitili na strokovni ravni. Če pade naša zaščita, padejo potem vse. Tudi naši pridelovalci tokaja lahko ponovno zaprosijo za imenovanje," je še izpostavil Colja, ki se obenem sprašuje, zakaj bi se sploh še trudili za zaščito nekega produkta, če je ta potem "vsako minuto pod vprašajem".

Hrvaški teran je lahko tudi namizno vino
Prvi vodja Konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak je poudariL, da je hrvaški teran lahko tudi navadno namizno vino, ki je nižje kakovosti. To v Sloveniji ni mogoče, saj lahko nosi ime teran le vino iz trte refošk, ki je najvišje kakovosti. Po organoleptičnih lastnostih je slovenski teran popolnoma drugačen kot hrvaško vino, ki ga želijo poimenovati s tem istim imenom, je dejal član iniciative Friderik Vodopivec. Stančič bo mnenja in argumente slovenskih proizvajalcev poslal v Bruselj.

Židan je decembra poudaril, da bo Slovenija v primeru sprožitve postopka za odobritev izjeme Hrvaški uporabila vsa pravna sredstva za zaščito slovenskih pridelovalcev terana, pri čemer ni izključil možnosti tožbe proti Evropski komisiji.