Odbor strokovnjakov za vino je tako v Bruslju prvič razpravljal o osnutku delegiranega akta, ki ga je predstavila Evropska komisija, za dodelitev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran, kar velja za začetek postopka. Štiri članice so podale komentarje, so po obravnavi navedli v komisiji.

Po obravnavi točke na odboru so s slovenskega ministrstva za kmetijstvo sporočili, da je Slovenija na odboru ponovila odločno nasprotovanje aktu. Slovenska stališča je po navedbah ministrstva podprla Madžarska, oglasila pa se je tudi Italija, ki na splošno nasprotuje odpiranju seznama izjem in je hkrati zahtevala pravno mnenje komisije.

Komisija je ob koncu obravnave izjavila, da je bila to edina razprava o tem aktu na ekspertnem odboru in da bo nadaljevala postopek tako, da bi delegirani akt začel veljati do 30. junija letos, so še sporočili z ministrstva.

Židan: Pristransko ravnanje komisije
Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je v sporočilu za javnost zavrnil nekatere navedbe komisarja za kmetijstvo Phila Hogana v ponedeljkovem pogovoru za Odmeve. Minister je tako med drugim zavrnil navedbe, da je komisarja prosil za čas, da Slovenija in Hrvaška dosežeta dogovor, in da je bilo vprašanje terana predmet pristopnih pogajanj Hrvaške z EU-jem. Poleg tega je Židan komisijo obtožil netransparentnega, pristranskega in nepoštenega ravnanja.

V komisiji so se na to odzvali z besedami, da se ne morejo vsak dan odzivati na komentarje o tej temi ter da je komisar Hogan vse vidike te zgodbe že pojasnil.

Komisija: Teran še vedno izključno slovenski
Evropska komisija vztraja, da bo teran še vedno zaščiten izključno kot slovensko vino, Hrvaška pa bo lahko ime sorte grozdja teran uporabljala pri označevanju vina z zaščiteno označbo porekla z imenom Hrvatska Istra. Pri označevanju bo treba upoštevati stroge pogoje, saj bo moral biti napis teran manjši kot napis Hrvatska Istra in oba naziva bosta morala biti na istem vidnem polju, torej na sprednji ali hrbtni strani steklenice.

Kljub zagotovilom Slovenija trdi, da bruseljska rešitev potencialno neposredno ekonomsko ogroža slovenske proizvajalce. Minister Židan komisiji med drugim očita, da se je s Hrvaško dogovarjala za njenim hrbtom in torej ni ravnala v dobri veri ter da bi z načrtovano izjemo ustvarila nevaren presedan in prekoračila svoje pristojnosti.

Vse to po Židanovih besedah ustvarja zelo negativno podobo EU-ja v Sloveniji. Legalizacija kršenja pravnega reda le še krepi negativna čustva do EU-ja, kar je zelo nevarno, je pred časom opozoril minister.

Za zavrnitev potrebna večina v Svetu EU-ja
Delegirani akt je mogoče zavrniti z dvojno večino v Svetu EU-ja, in sicer s 55 odstotki glasov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva Unije, ali z navadno večino na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.

Ker tako Slovenija kot Evropska komisija vztrajata pri svojem prepričanju, da je zakon na njuni strani, se trenutno zdi, da se slovenski tožbi proti komisiji na Sodišču EU-ja v Luksemburgu ne bo mogoče izogniti. Ko delegirani akt začne veljati, ima članica dva meseca časa, da vloži tožbo pri Evropskem sodišču, je v ponedeljek v Bruslju pojasnil Židan in ponovil, da bo Slovenija to tudi storila, če bo šlo tako daleč.