Teran je z zakonodajo Evropske unije že 12 let zaščiten kot vino, ki se ga lahko prideluje samo na kraški planoti. Tam 900 vinogradnikov iz trte refošk pridela poldrugi milijon litrov terana letno. Prihodnji teden pa bo Evropska komisija na predlog kmetijskega komisarja Phila Hogana predlagala sprejetje izjeme, ki bo Hrvatom dovoljevala uporabo imena teran. Kraševci trdijo, da so Hrvati kupovali pri nas trto refošk in jo nato preimenovali v trto teran ter da gre za goljufijo. Hrvaški vinogradniki na drugi strani pravijo, da so Slovenci samo trmasti in prepirljivi ter nočejo priznati, da v Istri pridelujejo teran že 700 let. Naša ekipa je bila tako na Krasu kot pri vinogradniku v hrvaški Istri, pa tudi v trsnici v Vipavi, kjer naj bi sosedje kupovali našo trto.

Colja: Naj pokažejo dokumente
"Gre za goljufijo. Evropski komisar Hogan trdi, da trta teran obstaja na Hrvaškem že stoletja, kar dejansko ni res. Naj pokaže dokumente, da to res obstaja," je pozval direktor Vinakras Sežana, Marjan Colja.

David Štok, predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa, v svojem vinogradu že vrsto let za trsnico v Vrhpolju reže cepiče trte refošk. "Dokaze imamo, skozi dobavnice in račune, da so bili prav ti trsi izvoženi oziroma prodani na Hrvaško in posajeni tudi tam." Tudi v Trsnici Vrhpolje pripovedujejo podobno zgodbo. "Mi smo v letu 2000 do 2005 do 2006 v hrvaško Istro prodali 129.500 trsnih cepljenk sorte refošk," je navedel njen direktor Jože Žgur.

V hrvaških vinogradih raste naša trta, pravijo Kraševci, ki pa so jo Hrvati iz sorte refošk preimenovali v sorto teran. "Kam so te trte šle? Verjetno v teran. Očitno meja toliko vpliva, da se tudi sorta lahko spremeni," je komentiral Colja.

Kaj pravijo hrvaški vinogradniki
Hrvaški vinogradniki so v teh dneh razumljivo zelo zadovoljni z Brusljem. Kako pa odgovarjajo na očitke? "Nič se ni spremenilo. To sta dve različni sorti, med katerima je treba jasno razlikovati. Obstajajo dokazi, da sta to različni sorti. Teran je pri nas že 700 let," se je odzval Nikola Benvenuti, vinogradnik in predsednik Vinistre.

Kraševci so Bruselj zaprosili za dokument, s katerim so sosedje utemeljili svojo uporabo imena teran. Dobili so le dopis z zakritimi podatki.

"Zakaj taka stroga zaupnost in prikrivanje informacije in zavajanje vseh nas Kraševcev," je ogorčenje nad cenzuro izrazil Boris Lisjak, predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana.

Kraševci zahtevajo od Evropske komisije, da spoštuje lastni pravni red, ne pa da za našim hrbtom Hrvatom v korist igra politične igrice.

Ustanovljena Civilna iniciativa
Svojo pravico do terana nameravajo braniti. V Sežani so se v četrtek zbrali na ustanovnem zboru Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina teran. Zbralo se je okoli 130 kraških vinogradnikov, je poročala novinarka Irena Cunja. Njihov cilj: priti do predsednika Evropske komisije in komisarja za kmetijstvo in jima povedati, da je zaščita terana strokovno utemeljena ter pravno nesporna. V Bruslju nameravajo organizirati dogodek, neke vrste dan Krasa, na katerem bodo predstavili kraške posebnosti. Teran je naš in ga ne damo, branili ga bomo, so napovedali po poročanju Irene Cunja.