"Slovenija spoštuje odločitve mednarodnih sodišč, zato bo tudi spoštovala svoje obveznosti glede vračila stroškov za stroške postopka pred Sodiščem EU-ja," so sporočili s slovenskega ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) v odzivu na članek v hrvaškem Večernjem listu, da je Hrvaška že nekajkrat v zadnjih dveh letih in pol od Slovenije zahtevala povračilo 150.000 evrov stroškov zaradi tožbe pred Sodiščem Evropske unije, a neuspešno.

Da jih mora Slovenija Hrvaški vrniti, je odločilo Sodišče EU-ja, ko se je 31. januarja 2020 izreklo za nepristojno odločati v tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava kot posledice nespoštovanja arbitražne odločbe o meji.

S slovenskega zunanjega ministrstva so za Slovensko tiskovno agencijo sporočili, da je Hrvaška od Slovenije "že zahtevala vračilo stroškov postopka v vrednosti približno 148.000 evrov". A hkrati so opozorili, da je "tako kot to vprašanje treba rešiti tudi vprašanje stroškov, ki so nastali v arbitražnem postopku".

Slovenija je namreč morala po začasni odločitvi arbitražnega sodišča julija 2015, ko je zavrnilo namere Hrvaške po enostranskem odstopu od arbitraže, založiti za preostale stroške do konca postopka. Kot pojasnjujejo na MZZ-ju, je šlo takrat za dokončanje dela sodišča še 800.000 evrov, v končni razsodbi pa je sodišče naložilo državama, da si stroške postopka razdelita v enakih deležih.

"Priložnost, da se tudi ti dve vprašanji rešita, bo vsekakor tudi v postopku implementacije arbitražne razsodbe, k čemur je Slovenija Hrvaško že večkrat pozvala," so še dodali na MZZ-ju.

Kaj je zapisal Večernji list

Novinarka Sandra Veljković, ki je sicer leta 2013 objavila tudi prisluhe slovenskemu arbitru in agentki, zaradi česar je Hrvaška potem enostransko in kljub drugačni odločitvi arbitražnega sodišča odstopila od arbitraže, navaja, da poskuša Hrvaška že dve leti in pol od Slovenije izterjati 150.000 evrov sodnih stroškov. "Hrvaška je zahtevala izplačilo od Slovenije in nekajkrat spomnila na njeno obveznost in vztrajala, a brez rezultata in odgovora slovenske strani," navaja Večernji list.

Novinarka tudi spominja, da sta tako Sodišče EU-ja kot Evropska komisija pozvala obe državi, da spor glede arbitraže rešita dvostransko. "Dvakrat sta bili državi zelo blizu rešitvi, enkrat o meji, drugič glede režima ob njej, a obakrat se je zadnji trenutek, tik pred realizacijo dogovorjenega slovenska stran naglo umaknila," navaja.

Kot pojasnjuje, se je prvič od domnevnega dogovora o meji leta 2017 umaknil tedanji slovenski premier Miro Cerar, letos pa Janez Janša ni sklenil dogovora o ribolovnem režimu v Piranskem zalivu, "da bi se končalo nesmiselno kaznovanje in maltretiranje" ribičev. Zdaj se bo moral s temi vprašanji spopasti novi slovenski premier Robert Golob, še navaja novinarka.

Slovenija in Hrvaška imata sicer več nerešenih "finančnih vprašanj", med drugim tudi glede stroškov za arbitražno sodišče, ki bi si jih morali državi glede na končno razsodbo iz 29. junija 2017 razdeliti. Arbitražno sodišče je sicer pred tem v delni odločbi, ko je zavrnilo deklarativni odstop Hrvaške od arbitraže, naložilo Sloveniji, da sama založi za preostale stroške do konca postopka, sicer pa bi Hrvaška morala plačati svoj delež. Po neuradnih informacijah se na tej točki do zdaj ni zgodilo še nič, naj bi bila pa Hrvaška Sloveniji dolžna več kot milijon evrov.