Zagreb pozdravlja dejstvo, da je po več letih neuspešnih dvostranskih pogajanj tudi Slovenija sprejela idejo o arbitraži, meni pa, da je hamburško sodišče za predmet spora primernejše. Slovenija je Hrvaški pretekli teden za reševanje odprtih vprašanj predlagala ženevsko sodišče za mediacijo in arbitražo pod okriljem Ovseja, ki ga vodi Robert Badinter.

Stališče hrvaške vlade naj bi bilo po besedah tiskovnega predstavnika hrvaške vlade usklajeno s predsednikom Mesićem.

Reševanje v paketu ali posebej?
Še vedno tudi ni poznana vsebina slovenskega predloga. Medtem ko je hamburško sodišče pristojno le za reševanje vprašanj, povezanih z morjem, so pristojnosti ženevskega bolj splošne narave. V kabinetu premierja Janše, kjer hrvaškega predloga še niso prejeli, poudarjajo le, da si je slovenska stran vedno prizadevala za celostno rešitev mejnih odprtih vprašanj z južno sosedo. Odgovor na hrvaško pobudo pa bodo Zagrebu posredovali, ko ga bodo prejeli in preučili.

Odzivi domače politike in stroke
Predstavniki parlamentarnih strank in stroke so si edini, da drobljenje odprtih vprašanj ni dobro, zato menijo, da bi bila arbitraža pred hamburškim sodiščem nesprejemljiva, kot je med drugim dejal tudi Borut Pahor (SD). V združenju Zares se mnenju pridružujejo in dodajajo, da bi bilo treba obravnavati nesoglasja o celotni, tudi kopenski meji.

V LDS-u menijo, da bi morali obe strani, glede na dokaj pogosta srečanja, predloge že oblikovati, izmenjavati pa rešitve. V SNS-u trdijo, da gre za vnovič spremenjeno hrvaško stališče, pojav, ki se ponavlja. Upajo, da bo to kmalu spregledala tudi Evropa, je dejal Zmago Jelinčič. SLS pa poudarja, da je razpolovitev Piranskega zaliva nedopustna, prost slovenski dostop do mednarodnih voda pa pogoj. DeSUS hrvaško zavrnitev slovenske pobude obžaluje, SDS pa se s komentarjem pred prejemom uradnega odgovora Zagreba ne želi prenagliti.

Tudi domači strokovnjaki so si enotni, da drobljenje mejnih vprašanj z južno sosedo ni dobro in da je najprej treba uskladiti predmet arbitraže. Strokovnjak s področja mednarodnih odnosov Milan Brglez (FDV) tako meni, da bi lahko do kakršnih koli vsebinskih rešitev tako pretekli še 2 leti.

Mednarodni tribunal v Hamburgu
Sodišče v Hamburgu sodi v okrilje OZN-a. Ustanovljeno je bilo 3. julija 2000, sredstva za njegovo delovanje pa zagotavljata Nemčija in mesto Hamburg. Temeljno konvencijo o pomorskem pravu je podpisalo 155 držav. Sodišču predseduje nemški sodnik Rüdiger Wolfrum (mandat mu preteče septembra 2008), načeluje pa mednarodni zasedbi 20 sodnikov, med njimi pa Hrvatov ali Slovencev ni (hrvaškemu sodniku Budislavu Vukasu se je mandat iztekel leta 2005).