Minister za obrambo Borut Sajovic je na odboru za obrambo kot prvo ključno investicijo v letu 2023 poudaril nakup taktičnega transportnega letala spartan C-27J Martin Krpan. Vrednost realizacije projekta v obravnavanem letu je znašala skoraj 630.000 evrov. Letalu se je decembra lani pridružilo še letalo spartan C-27J Edvard Rusjan.

Sajovic je navedel tudi nakup lahkih kolesnih oklepnih vozil 4 x 4. Vlada je leta 2023 skladno z zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v letih 2021 do 2026 za ta vozila porabila več kot 13,7 milijona evrov.

Sorodna novica Slovenija dobila še drugo taktično transportno letalo spartan

V obravnavanem letu je plačala tudi za izstop iz programa Boxer, in sicer okoli 2,7 milijona evrov. Leta 2022 je namreč pogodbo o nakupu osemkolesnih oklepnikov tipa boxer, ki jo je podpisala prejšnja vlada, preklicala.

Vlagali so tudi v infrastrukturo. Kot je dejal minister Sajovic, je cilj tega zagotovitev pogojev za delo poveljstev in enot SV, ureditev delovnih in bivanjskih prostorov vojske ter posodobitev in energetska prenova nepremičnin.

Med večjimi infrastrukturnimi projekti je vlaganje v vojašnico Edvarda Peperka, ki je leta 2023 stala več kot 2,3 milijona evrov. Kot je danes dejal minister, so dela skoraj končana.

Minister je navedel tudi dela v strelišču Apače, ki so leta 2023 stala okoli 240.200 evrov. Na ministrstvu predvidevajo, da bi v naslednjem letu na strelišču lahko začeli gradbena dela.

Kot je ocenil Sajovic, je "na mestu tudi skrb za orožje in opremo naših pripadnic in pripadnikov". Leta 2023 so tako med drugim prevzeli balistične čelade in kupili opremo za bivanje na terenu.

Kdaj namerava ministrstvo kupiti osemkolesne oklepnike?

Več članov odbora je v razpravi zanimalo, kdaj namerava ministrstvo vendarle kupiti osemkolesne oklepnike. Minister Sajovic je dejal, da bodo v kratkem, to je predvidoma v nekaj tednih, "na ustreznih organih sprejeli prve odločitve, ki omogočajo prve razpise".

Kot je v zvezi s tem še dejal, potrebuje Slovenija 106 oklepnikov 8 x 8. "Dal bom vse od sebe, da za varnost to tudi uresničimo," je poudaril Sajovic.

Sorodna novica Novi spartan bodo lahko uporabljali tudi za protokolarne prevoze

Poslanec SDS-a Jožef Lenart je v razpravi poudaril pomen Slovenske vojske. Veseli ga obnova infrastrukture, ni pa prepričan, kako delujejo zmogljivosti tako imenovane dvojne rabe, denimo, kako spartan uporabljati tudi za gašenje, ne le za prevoz vojske.

Na to se je odzvala tudi poslanka Levice Nataša Sukič. Meni, da je spartan namenjen zgolj sodelovanju v Natu. Dotaknila se je tudi oklepnikov 8 x 8, ki so jih po njenih besedah "mukoma stiščali v koalicijsko pogodbo".

Poslanec Svobode Aleš Rezar je poudaril, da so bile investicije pod to vlado rekordne, zato meni, da ni "treba problematizirati nakupa dveh spartanov".

Medtem je poslanec SDS-a Žan Mahnič spomnil, da Slovenija ne dosega zavez Natu, to je dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo. "V obrambo je treba vlagati v skladu z zavezami," je poudaril.

Mahnič meni, da država ne potrebuje zgolj zmogljivosti dvojne rabe, katerih pomen poudarjajo na ministrstvu v tem mandatu, ampak tudi investicije "za ognjeno moč Slovenske vojske". To je po njegovem mnenju edino, kar v Natu šteje.

Ministrstvo za obrambo je v letu 2023 v okviru zakona o zagotavljanju sredstev za naložbe v Slovensko vojsko v letih od 2021 do 2026 realiziralo izplačila za 46 milijonov evrov. Skupna vrednost realizacije do leta 2026 je 780 milijonov evrov. Do zdaj, od 2021 do 2023, so realizirali okoli 238,1 milijona evrov.

SD in Levica nasprotujeta dvigu izdatkov za obrambo

Stranka SD nasprotuje dvigu izdatkov za obrambo na tri odstotke bruto domačega proizvoda, je izjavil vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik in ocenil, da bi bil tovrsten znesek previsok.

Matej Tašner Vatovec je spomnil na preteklo izjavo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko ZDA zapustile Nato, če zaveznice ne bi zvišale izdatkov za obrambo. Meni, da bi, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v EU-ju, morali začeti razmišljati o tem, ali je sodelovanje v takšni organizaciji še smiselno.

Nato je označil za "precej nestabilno grupacijo" in dodal, da bi morda morala Evropska unija začeti razmišljati o tem, "da se postavi na lastne noge in da ne deluje kot mlajši ali pokorni brat ZDA".

Slovenija je lani obrambnim izdatkom namenila okoli 1,35 odstotka BDP-ja oziroma 904,7 milijona evrov. Spremembe proračuna za leto 2025 medtem predvidevajo več kot 1,2 milijarde evrov, predlog proračuna za leto 2026 pa več kot 1,3 milijarde evrov za ta resor.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je sicer pred dnevi ocenil, da bodo članice zavezništva za obrambo verjetno morale namenjati več kot tri odstotke BDP-ja letno. To je dejal v luči pozivov Trumpa k večji porabi članic za obrambo.

Trump se redno pritožuje, da druge članice Nata namenjajo premalo denarja za obrambo. V začetku meseca pa je izjavil, da bi članice namesto trenutnih dveh morale za obrambne izdatke nameniti pet odstotkov BDP-ja.