Kot so zapisali hrvaški novinarji, so bili v preteklem obdobju zamenjani skoraj vsi vodilni v uredništvih in upravah glavnih slovenskih medijev, za čimer naj bi stala vladajoča politična opcija, ki izkorišča državne lastniške deleže v medijih. Demokratičnost pa se meri prav po sposobnosti družbe, da se takšnim pritiskom upre, in po drugi strani po sposobnosti politike, da kritiko prenese, dodajajo v Hrvaškem društvu novinarjev.

Tanko: SD žrtev lastnih trditev
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa meni povsem nasprotno, da dogodki, povezani z Magom, Delom in Večerom, dokazujejo, da z novinarji obračunavajo mediji, ki so kapitalsko in politčno povezani s Socialnimi demokrati. Ob tem je spomnil tudi na SD-jevo analizo stanja v državi, kjer stranka ugotavlja, da medije prek kapitalskih povezav nadzoruje vlada. "Sedaj se jim te trditve vračajo kot bumerang", je dodal Tanko.

Po njegovih besedah naj bi namreč po izredni seji 19. novembra postalo jasno, da vse dnevnike obvladujeta gospodarski družbi, ki imata globoke politčne povezave v SD-u in LDS-u.

Upravičena pritožba ali blatenje ugleda?
Kot je znano, je peticijo proti cenzuri in političnim pritiskom podpisalo že 571 slovenskih novinarjev. Novinar Večera Blaž Zgaga je 16. oktobra peticijo predal predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju, dogajanje pa je kmalu sprožilo številne odmeve. Predsednik vlade je novinarje obtožil, da blatijo ugled naše države v tujini, za vsem skupaj pa naj bi po njegovem stali Pahorjevi Socialni demokrati. Kot odgovor na peticijo pa je odgovorni urednik Žurnala Dejan Steinbuch napisal etični poziv k profesionalizmu, v katerem je dejal, da je peticija predvsem očitek vladajoči koaliciji.

Makarovič: Od politike do kapitala
Novoustanovljeno Združenje novinarjev in publicistov je danes v klubu Gajo na to temo pripravilo okroglo mizo. Osnovna ugotovitev je bila, da so pritiski na medije vselej bili, od novinarjev pa zahtevajo visoko raven profesionalnosti in etične zavesti. Sociolog in publicist Matej Makarovič je pri tem ugotovil, da razmerja med novinarji in politiki počasi zgubljajo težo, v ospredje pa prihajajo razmerja med novinarji in kapitalom.

Kot največjo nevarnost je Makarovič opredelil težnje lastnikov medijev, da bi medije zlorabili kot sredstvo pritiska na trenutno oblast, zato da bi si od države zagotovili ugodnejšo obravnavo. Pa tudi želja lastnikov po hitrem zaslužku pri tem ni zanemarljiva, še meni Makarovič.

Profesor na Fakulteti za družbene vede Igor Lukšič pa je pri tem opozoril, da so slovenski časopisi vse manj kakovostni.

Kdo vse na sejo v DZ?
V poslanskem klubu LDS pa so predsednika državnozborskega odbora za kulturo, šolstvo in šport Branka Grimsa pozvali, naj na sejo, ki bo potekala na temo položaja medijev, povabi tudi pobudnika peticije Blaža Zgago in Mateja Šurca, predsednika vlade Janeza Janšo in medijske strokovnjake.

Poslanska skupina Zares pa je predlagala, da bi sejo razširili še s predstavniki urada predsednika republike, državnega sveta, katedre za medijske in komunikacijske študije ter predsednika programskega sveta RTV-ja.

Grims je odgovoril, da je seznam povabljenih že dovolj dolg, poleg tega pa je bil oblikovan tako, da bi omogočil kakovostno razpravo. Med drugim sta na seznamu obe novinarski društvi, pa tudi Silvester Šurla in Tomaž Ranc, opozarja Grims.