Peticijoi je podpisalo 571 domačih novinarjev. Foto: www.peticijazopercenzuro.com
Peticijoi je podpisalo 571 domačih novinarjev. Foto: www.peticijazopercenzuro.com
Valentin Hajdinjak
Hajdinjak: Žal nam ni znano koliko je še takšnih primerov. Kakorkoli že, tudi če bi se pojavil samo en tak primer, bi bila verodostojnost peticije močno vprašljiva. Foto: RTV SLO
Blaž Zgaga

Pravica podpisovati peticije je temeljni demokratični inštrument in je bila v Sloveniji dokončno izbojevana leta 1988, ko se je pod peticijo Odbora za zaščito človekovih pravic podpisalo ogromno ljudi.

Upravni odbor DNS-ja v pozivu vladi k prenehanju diskreditacije podpisnikov novinarske peticije
Milan Kučan
Kučan meni, da za vlado obstoji neka bojazen pred argumenti, ki jih mogoče tisti, ki se v državi ne počutijo dobro, pač imajo. Foto: RTV SLO
Pismi, ki ju sliši cela država

Valentin Hajdinjak, tiskovni predstavnik vlade, je za MMC sporočil, da so nekateri novinarji, ki so podpisali peticijo, pisno ali po telefonu zatrdili, da se končno in javnosti znano besedilo peticije precej razlikuje od besedila, pod katerega so se podpisali.

Kot navajajo v kabinetu predsednika vlade, so novinarji takoj po objavi spremenjenega besedila peticije zaprosili za umik podpisov, saj so trdili, "da so bili zbrani na lažen in zavajajoč način". Ob tem so, kot navajajo v kabinetu, izrazili obžalovanje, da je prišlo do omenjene manipulacije.

Na spletni strani Kabineta predsednika vlade je objavljeno tudi eno izmed pisem, ki so ga v prejeli s strani novinarjev.

Podpora kolegom ali protivladna kampanja?
Koliko je bilo tovrstnih primerov, jim v kabinetu ni znano. Prav tako jim ni znano, kakšno je bilo prvotno besedilo peticije. V kabinetu pojasnjujejo, da so iz sporočil novinarjev, ki so se obrnili na kabinet predsednika vlade, razbrali, da naj bi bila peticija mišljena "le kot podpora tistim kolegom, ki se jim dela cenzura, pri čemer noben stavek ni dal misliti, da gre za protivladno kampanjo". Sporočil novinarjev, da so bili zavedeni, je bilo tako kar nekaj, tudi še po današnji objavi vesti v javnosti.




Kaj sta za javnost sporočila Zgaga in Šurc?
"Navedbe tiskovnega predstavnika vlade g. Valentina Hajdinjaka o Peticiji zoper cenzuro in
politične pritiske na novinarje v Sloveniji, ki jih je danes posredovala Slovenska tiskovna agencija, so neresnične, zavajajoče in jih odločno zavračava. Ni res, da se je besedilo peticije kakor koli spreminjalo med zbiranjem podpisov ali kasneje. Od 6. septembra zvečer, ko je bilo oblikovanje peticije zaključeno, se besedilo peticije ni spremenilo. Podpisi so se uradno začeli zbirati 10. septembra, po objavi peticije, 26. septembra, pa je besedilo javno dostopno na spletni strani. Tudi navedbe, da naj bi naju po objavi peticije kateri koli podpisnik zaprosil za umik podpisa, niso resnične. Prav tako so neutemeljene trditve, da so se podpisi zbirali na lažen in zavajajoč način."

EFJ: Poziv k celostni preiskavi

Evropska zveza novinarjev je pozdravila pismo premierja Janeza Janše, ki je bilo na EFJ naslovljeno v sredo. Premier v njem poudarja, da lastniška mreža vmešavanje v medije omogoča opoziciji, ne vladi. Mednarodno združenje je Janšo zato pozvalo k sprožitvi preiskave (v angleščini) o obstoju političnih pritiskov na medije ne glede na njihov izvor. "Preiskava bi EU-ju poslala pozitiven signal o pripravljenosti vlade za zagotavljanje medijske svobode ter kvalitetnega novinarstva ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi." Sicer pa je ECJ Janšo pozval, naj predsedovanje EU-ju izkoristi kot sporočilo, da se je Slovenija pripravljena boriti za medijsko svobodo.

SEEMO obsodil napade Janše na novinarje
Na drugi strani je Medijska organizacija za jugovzhodno Evropo (SEEMO), ki ima sedež na Dunaju, obsodila napade na novinarje države v regiji, med katerimi je navedena tudi Slovenija. V SEEMO so presenečeni, da je Janša ob glasovanju o zaupnici vlade v ponedeljek ocenil, da je bila slika Slovenije v tujini popačena od znotraj tudi s pomočjo peticije zoper cenzuro.

DNS: Vlada naj neha diskreditirati
Upravni odbor društva slovenskih novinarjev pa je v izjavi za javnost vlado pozval k prenehanju diskreditacij podpisnikov peticije ter "preštevanjem novinarjev, saj tovrstna dejanja rušijo dosežke novinarstva v demokratični družbi ter preusmerja pozornost z vsebine peticije".

Markeš zahteva opravičilo od Cukjatija
Sicer pa se je oglasil tudi odgovorni urednik Dela Janez Markeš, ki v javnem pozivu od predsednika DZ-ja Franceta Cukjatija zahteva opravičilo zaradi Janševih izjav ob ponedeljskovem govoru ob glasovanju o zaupnici, ko je premier obravnaval medije ter si privoščil obračunavanje z njimi ter vrsto neresnic, kot pravi Markeš. Cukjati bi moral kot predsedujoči po Markeševem mnenju Janšo na neprimernost njegovih besed opozoriti in ga ustaviti. Cukjati potrebe po opravičilu ne vidi, saj meni, da DZ v razpravi ni bil omenjen.

Kučan: Ni pripravljenosti za dialog
In kaj o očitkih predsednika vlade meni nekdanji predsednik države Milan Kučan? "Kar zadeva novinarje, mislim, da so sami najbolj pristojni za to, da povedo, kako se v tej državi počutijo, in če niso ti podpisi dovolj za to, potem je to seveda slabo znamenje o demokratičnem vzdušju v Sloveniji." Kučan je dodal, da če je zbranih toliko podpisov, pa se pri tem zamahne z roko, lahko razvidimo, da ni pripravljenosti za dialog.

R. B./C. R.

Pravica podpisovati peticije je temeljni demokratični inštrument in je bila v Sloveniji dokončno izbojevana leta 1988, ko se je pod peticijo Odbora za zaščito človekovih pravic podpisalo ogromno ljudi.

Upravni odbor DNS-ja v pozivu vladi k prenehanju diskreditacije podpisnikov novinarske peticije
Pismi, ki ju sliši cela država