Namen Hrvatov je širitev mejnega prehoda zaradi prihajajočega schengenskega sistema. Hiša slovenske družine leži namreč na hrvaškem katastru.

Lastniki so 23. novembra dobili obvestilo, da bo količenje potekalo v sredo, 28. novembra, ob 14. uri, a jih je zagrebško geodetsko podjetje Geoanda prehitelo in prostor zakoličilo že ob desetih dopoldne. Dovoljenje za geodetski poseg in lokacijsko dovoljenje je dalo hrvaško ministrstvo za okolje. S premikom hrvaškega prehoda bi bil ta bližje slovenskemu ozemlju.

Slovensko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bilo o dogajanju obveščeno le neuradno. Ob tem je treba omeniti, da bi ob prelociranju hrvaškega dela mejnega prehoda še tri slovenske družine v treh hišah "obstale" v prostoru med obema prehodoma.

Tri družine "med dvema ognjema"
Cvetka Mesarič, ki biva v hiši, okoli katere so Hrvatje zakoličili prostor novega mejnega prehoda, je za MMC dejala, da je parcela last njihove sorodnice iz Ljutomera. Opozorila je, da so tri družine, ki bi se po novem znašle med obema prehodoma, že leta 1991 vložile prošnjo za korekcijo meje na mešano meddržavno komisijo za meje.

Prebivalci blizu prehoda začenjajo z mediji
Mesaričeva pravi, da so od leta 1991 neprestano šikanirani s strani Hrvatov. 150 metrov višje od hiše Mesaričevih je že postavljen "kontejnerski" hrvaški mejni prehod Banfi, zato prebivalci ne vidijo smisla, zakaj bi ga premeščali. Ogorčeni "oškodovanci" hrvaškega ravnanja so sklenili, da bo prvi korak boja "za njihovo zemljo" sporočilo medijem in s tem vsem državljanom.

Nobenega soglasja ni bilo, nihče ni sosedov ničesar vprašal, zato smo se odločili poklicati medije, je povedala Mesaričeva. Dodala je, da je to zelo podel način za državo, kot je Hrvaška, ki se ima za pravno in med drugim celo vstopa v EU.

Kaj se je v vseh teh letih dogajalo?
Cvetka Mesarič se spominja, kako so Hrvatje prestavili električne drogove in družinam vsilili svojo elektriko. Sledile so denarne kazni hrvaškega sodnika za prekrške, ker določeni prebivalci Razkrižja niso hoteli premestiti svojih otrok v hrvaške šole. Da je zadeva s šolami potihnila, naj bi bil menda zaslužen bivši šolski minister Slavko Gaber, pravi Mesaričeva.

Največji šok se je družini Mesarič zgodil leta 1991, ko je Cvetkin mož dobil vpoklic v hrvaško vojsko. Ker se nanj ni odzval, ga je obiskala hrvaška policija in ga opozorila, da ga bodo v primeru nadaljnjega neodzivanja prisilno odpeljali. V Čakovcu ga kasneje niso želeli več vpoklicati zato, ker naj ne bi bil "njihov".

R. B.