Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), ki je sprejemljiva možnost tudi za Hrvaško, je glavni sodni organ Združenih narodov. V 60 letih svojega delovanja je sodelovalo pri reševanju več mejnih sporov, še posebej veliko izkušenj pa ima z določanjem morskih meja. Samo v Evropi je po poročanju TV Slovenija razmejevalo teritorialne vode ali ribiške cone med Nemčijo in Dansko, Nemčijo in Nizozemsko, Dansko in Finsko.

ICJ ima dvojno vlogo
Sodišče, ki ga sestavlja 15 sodnikov z devetletnimi mandati, od katerih se jih vsake tri leta zamenja tretjina, ima dvojno vlogo: poravnavo sporov med državama v skladu z mednarodnim pravom ter izdajanje posvetovalnih mnenj organom in agencijam ZN-a. Spor lahko pred sodišče postavita obe državi ali pa le ena od njiju, vendar mora druga na tak ali drugačen način potrditi njegovo pristojnost.

Sodišče lahko pri razsojanju uporabi tudi načelo pravičnosti, vendar le, če se obe državi izrecno strinjata. V tem primeru lahko ICJ zanemari obstoječa pravila mednarodnega prava, so za TV Slovenija potrdili v Haagu. Uveljavitve načela pravičnosti v skoraj 140 obravnavanih primerih ni zahteval še nihče. Sicer pa sodniki vedno upoštevajo tudi zgodovinske okoliščine spora. Razsodbe ICJ-ja so dokončne in se nanje ne da pritožiti. Če ena od vpletenih držav ne uresničuje določb sodbe, lahko druga stran primer preda Varnostnemu svetu ZN-a.

Arbitražno sodišče?
Kako pa je s stalnim arbitražnim sodiščem v Haagu (PCA)? Arbitražno sodišče je neodvisna medvladna organizacija. Med drugim lahko svetuje in posreduje informacije pogodbenicam, ki premišljujejo o reševanju spora, pa tudi državam in posameznikom iz držav, ki niso pogodbenice konvencij. PCA sicer opravlja naloge registra, skrbi za pravno podporo sodišč in komisij kot uradni kanal za komunikacijo.

"Sprte strani se morajo sporazumeti o tej posebni instanci v sporazumu za arbitražo, ter določiti okvir in uporabne zakone, posledično o tem odloča tudi arbitražno sodišče," je za TV Slovenija delo na tem sodišču na kratko predstavil generalni sekretar stalnega arbitražnega sodišča Tjaco van den Hout.

ICJ ne omogoča izbire sodnikov
Če so odločitve ICJ-ja zavezujoče, pa to za več kot sto let staro stalno arbitražno sodišče v Haagu ne velja. Tu gre namreč za predhodno soglasje sprtih držav, a kljub temu praksa kaže, da odločitve večinoma obveljajo. Težava ICJ-ja je predvsem v veliki preobremenjenosti sodišča, saj lahko postopek pred ICJ-jem po nekaterih podatkih traja tudi celo desetletje. Na drugi strani PCA nima veliko primerov, zato so le-ti hitreje končani, državi pa morata stroške obravnave plačati sami. Razlika med obema možnostima se nanaša tudi na izbiranje sodnikov. Sprte države znotraj ICJ-ja ne morejo vplivati na izbiro sodnikov, znotraj PCA-ja pa lahko. Slovenija in Hrvaška bi lahko v okviru arbitražnega reševanja spora imenovali po enega ali dva svoja predstavnika, skupaj pa še enega nevtralnega.