Državni revizorji so ugotovili številne nepravilnosti v projektu spornih mariborskih radarjev za merjenje prehitre vožnje, ki so sprožili množične proteste v Mariboru in zaradi katerih je posledično odstopil nekdanji mariborski župan Franc Kangler.

Kangler je kot župan Maribora s podjetjem Iskra Sistemi sklenil 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi Iskra Sistemi v obdobju štirih let posodobila dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njen račun.

Vprašljiva odločitev za javno zasebno partnerstvo
Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je opozoril, da so že pri fazi načrtovanja izvedbe projekta ugotovili več nepravilnosti v povezavi z manjkajočimi dokumenti, a pomembnejša težava je sama vsebina teh dokumentov. Ključni elementi predmeta javno-zasebnega partnerstva so bili pomanjkljivo opredeljeni, prav tako mariborska občina (MOM) ni jasno opredelila, kaj želi. Pod vprašaj Računsko sodišče postavlja tudi strokovno podlago občine za odločitve.

Pri postopku za izbiro zasebnega partnerstva je bil projekt pomanjkljivo obdelan in po Šoltesovem mnenju mogoče celo bliže javnemu naročilu kot javno-zasebnemu partnerstvu. Prav tako ni bilo jasno opredeljeno, kako naj bi bil zasebni partner poplačan in zakaj bi sploh investiral v posodobitev semaforskega sistema v mestu.

Šoltes je tudi opozoril, da je bila vprašljiva tudi odločitev, da občina projekt izvede kot javno-zasebno partnerstvo. Pravi razlog za javno-zasebno partnerstvo ni v tem, da v proračunu ni sredstev, temveč gre za to, da javni partner oceni, da je za določene stvari zasebni partner sposobnejši, sam projekt oz. temeljno zasnovo pa mora pripraviti javni partner.

V fazi sklenitve in izvajanja pogodbe pa po ugotovitvah sodišča nikakor ni jasno, na kakšni osnovi je bila določena lestvica za delitev prihodkov osem proti 92 odstotkov v korist zasebnega partnerja, prav tako ni jasno, kdaj se lestvica spremeni v korist občine.

Državni revizorji od MOM-a zahtevajo odzivno poročilo, v katerem mora ta izkazati ukrepe, ki obsegajo ravnanja občine v postopkih za prenehanje pogodbe o izvajanju javno-zasebnega partnerstva, z opredelitvijo finančnih posledic za občino zaradi zavarovanja njenih interesov v postopkih. Ob tem je Šoltes opozoril, da je za ugotovitev ničnosti pogodbe državno pravobranilstvo že vložilo tožbo, zato niso zahtevali tovrstnega ravnanja.

Fištravec: Poročilo je negativno za prejšnje vodstvo občine
Na poročilo se je odzval mariborski župan Andrej Fištravec. Že pred objavo je sicer dejal, da se je izkazalo, da je poročilo negativno za prejšnje vodstvo mestne občine. Dejal je, da je vendarle postalo jasno, da je bila pogodba z zasebnim partnerjem Iskro Sistemi narejena izrazito na škodo Mestne občine Maribor.

V prostorih MOM-a so že nekaj dni preiskovalci nacionalnega preiskovalnega urada, je dejal Fištravec. "Ta zbira materialne in digitalne dokaze v povezavi s to zadevo in upravičeno je pričakovati, da bodo sledile sistemske sankcije," je dejal Fištravec.

Nova mestna oblast v odzivnem poročilu MOM-a, ki ga od njih zahteva Računsko sodišče, zagotovo ne bo branila položaja mestne uprave iz časa pred 17. marcem, ko so bile izpeljane nadomestne volitve, je še dejal Fištravec.

Na vprašanje, kaj današnje revizijsko poročilo pomeni za postopke v povezavi z Iskro Sistemi, je Fištravec odvrnil, da sta za korupcijo vedno potrebna dva.

Presenečeni Kangler
"Razočaran sem nad ugotovitvami Računskega sodišča, glede na to, da so nam projekt pripravljali največji pravni strokovnjaki za javno-zasebna partnerstva. Gre za iste ljudi, ki so pripravljali tudi projekt partnerstva pri gradnji športnega parka v ljubljanskih Stožicah," je povedal nekdanji mariborski župan.

Kangler je dejal, da težko ocenjuje morebitne nepravilnosti, vendar je izrazil veliko razočaranje nad stroko, ki je dokumentacijo pripravljala. Predvsem je pri tem mislil na zunanjega partnerja.

Morebitnih odškodninskih tožb pa Kangler ne pričakuje, saj je po njegovem potrebno najprej ugotoviti dejansko stanje, ni pa v celoti prepričan, da je njegov naslednik Andrej Fištravec sprejel vse potrebne ukrepe, ki bi jih v povezavi z radarji moral. Še posebej ga preseneča njegovo samovoljno ravnanje, ko je radarje izklopil brez predhodne odločitve mestnega sveta.

"Če bi se sam odločil za tako potezo, bi to predhodno predlagal v presojo mestnemu svetu, ki je najvišji organ mestne občine in ima pristojnost o tem odločati, ne bi pa zgolj vlekel všečnih potez za posameznika," je še dodal Kangler.

Številne nepravilnosti pri postopku
Računsko sodišče v svojem poročilu ugotavlja, da MOM ni pripravil celovite investicijske dokumentacije, ki bi ji zagotavljal ustrezno strokovno podlago za nadaljnje odločitve, v drugi fazi konkurenčnega dialoga pa je dokument identifikacije investicijskega projekta prilagodil naknadno ponujenim elementom projekta, čeprav ta sodi v načrtovanje oz. v fazo pred odločitvijo o investiciji. Prav tako projekt ni bil vključen v načrt razvojnih programov, pred sprejetjem odločitve o javno-zasebnem partnerstvu pa tudi ni v celoti izvedla predhodnega postopka.

MOM je v razpisni dokumentaciji tudi navedel zahtevo po zaposlitvi določenega podizvajalca. V drugi fazi konkurenčnega dialoga pa je tudi spremenila in razširila predmet javno-zasebnega partnerstva, ki se je zato bistveno razlikoval od prvotno načrtovanega in razpisanega, postopka konkurenčnega dialoga pa zaradi neizpolnitve minimalnega pogoja treh kandidatov ni ustrezno zaključil kot neuspešnega.

Pri pogodbi o izvajanju javno-zasebnega partnerstva je MOM opredelil drugačne razloge za podaljšanje obdobja trajanja javno-zasebnega partnerstva. Pogodbena določila glede lastništva infrastrukture pa so v neskladju z usmeritvami, ki izhajajo iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta. Občina pogodbe tudi ni pravočasno posredovala ministrstvu za finance.

V aktu o javno-zasebnem partnerstvu niso bili predvideni načini financiranja in finančnih razmerij med javnim in zasebnim partnerjem. V pogodbi pa se je dogovorila za način financiranja, ki je glede povrnitve vloženih sredstev zasebnega partnerja in doseganja normalnega tržnega donosa v neskladju z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.