. Nova stranka naj bi sicer nastajala tudi na desnici.

Kaj več kot to, da je na dopustu in da potrjuje pogovore o novi stranki, ki jo utegne voditi prav on, ni hotel povedati. Dejal je, da je treba je razmišljati o novih načinih, ki bodo poslušalce spremenile v aktivne igralce, način in vsebina bosta predstavljena, ko za to pride čas, to pa je jeseni.

Vsebine bolj pomembne od imen
Imen ljudi, ki se o novi stranki pogovarjajo, ni želel razkriti. "Sem bolj za to, da se poglobimo v vsebine, pa potem govorimo o formah in imenih. Imena so važna, ključna, vsak posameznik je izjemno pomemben, nobena stvar pa ne more temeljiti samo na enem. V tem trenutku o posameznikih ne bi želel govoriti," je vztrajal. Na novinarsko ugotovitev, da je s potrditvijo pogovorov o novi stranki izzval vročinski val, pa je le odvrnil, da ni bil njegov namen stopnjevati vročine. "Je že dovolj vroče. Sem za fer plej," je v športnem duhu sklenil pogovor Igor Šoltes.

Breclja ne bo v novi stranki
Že zdaj je jasno, da v novi stranki, ki nastaja iz Iniciative zdravnikov, ne bo kirurga Erika Breclja, ki je ob Danijelu Bešiću Loredanu njen najvidnejši predstavnik. "Nimam nič s tem. Za zdaj sem se odločil, da še ne grem v politiko," je na vprašanje MMC-ja, ali sodeluje v pogovorih o novi stranki, odgovoril Erik Brecelj.

Brecelj podpira ljudi, kot je Šoltes
"Podpiram, da gredo takšni ljudje, kot je Šoltes, v politiko, da nimamo v politiki samo teh skorumpiranih," je Šoltesa podprl Brecelj, ki pa dejaven ostaja v Iniciativi zdravnikov. "Tukaj ostajam naprej, nekaj smo že dosegli, nekaj pa, upam, da še bomo. Še vedno bomo apolitični, svoj program lahko damo komur koli, samo da poskuša kaj narediti," je še dodal kirurg, ki že leta vztrajno opozarja na sistemsko korupcijo v zdravstvu.

V zvezi z angažmajem kolega Danijela Bešića Loredana v pogovorih o novi stranki, pa je odvrnil enostavno: "On se je odločil, da se bolj dejavno vključi."

Danijel Bešić Loredan je v Sobotni prilogi namreč dejal, da je alternativa sedanjemu skupina neodvisnih ljudi, ki želijo priti do bolnih korenin, jih izrezati in posaditi nova drevesa. "Naš vodja v prizadevanjih utegne biti Igor Šoltes."

O novi stranki je prezgodaj govoriti
Bešič Loredan je kasneje pojasnil, da je še absolutno prezgodaj govoriti o kakršni koli novi stranki oz. je do tega "še vesoljska leta daleč". Ljudje se morajo po njegovem mnenju vprašati, kakšno državo želijo, "zgoditi se mora narod, neka oblika revolucije, šele potem je prostor za kakršne koli politične opcije". Ob tem ocenjuje, da smo v političnem samomoru oz. v šah mat položaju, ko ljudje v obstoječo politiko ne verjamejo več.

"Edina možnost je, da se ljudje vprašajo, ali želijo to pot hoditi še naprej ali pa želijo z vsemi razpoložljivimi mehanizmi sprožiti postopke, ki bi pripeljali do predčasnih volitev," je pojasnil ortoped, ki pričakuje ekonomsko najtežjo jesen po letu 1991. Ekonomska kriza pa se bo po njegovih besedah poglobila, tako da bo uveden krizni davek in se bodo zmanjšali vsi socialni transferji.

Po njegovem mnenju je rešitev v organizaciji neodvisnih strokovnjakov iz različnih delov družbe, s čimer bi se odprla možnost za politično udejstvovanje. Vendar je vprašanje kje in če se sploh bo "našla skupina kredibilnih in popolnoma neodvisnih ljudi, ki so pripravljeni nastaviti svoj hrbet, da se bo po njem udrihalo". Če se bo to zgodilo in bo povabljen zraven, bo v taki stranki sodeloval.

Na vprašanje, ali se mu zdi Šoltes neodvisen, pa je odgovoril, da težko reče, saj ga ne pozna tako dobro. Odgovor, ali kdo za kom stoji, pa hitro prinese čas.

Na desnici za zdaj iščejo čim privlačnejšo vsebino
Kot je za Televizijo Slovenija poročal Gregor Drnovšek, se želijo po nekaterih informacijah dejavneje vključiti v politiko tudi nekateri posamezniki iz vrst Civilne družbe za pravično Slovenijo.

A Mitja Štular pojasnjuje, da trenutno vso energijo namenjajo vsebini, s katero bi se poistovetil kar najširši krog državljanov. Odziv na ustanovitev Civilne družbe za pravično Slovenijo je presenetil tudi pobudnike, trenutno je namreč vanjo vključenih že 41 gibanj in civilnih iniciativ.