Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

"Scenaristična zasnova temelji na odtisu misli posameznic in posameznikov, ki so v kontekstu zgodovinskosti in sodobnosti temeljno zaznamovali vse tisto, kar je Slovenke in Slovence vzpostavilo kot narod in nas zdaj tudi ohranja kot narod. Izpovednost temelji na slovenski besedi, ne manjkata pa niti glasba in balet," so zapisali avtorji proslave.

Proslavo je pripravila ustvarjalno-izvedbena skupina v sestavi Gregor Guštin, Marko Glavač, Igor Pirkovič, Marko Hatlak in Uroš Novak. Proslava je bila dostopna tudi z zvočnim opisom, ki ga je v živo interpretiral Miha Zor.

Dan reformacije je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan. Na ta dan zaznamujemo začetek slovenskega knjižnega jezika. 31. oktobra leta 1517 je Martin Luter na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve in začela se je reformacija. To je spodbudilo tudi nastanek prve knjige v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh - Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar.

Zorčič: Vse se je začelo, ko so slovensko besedo spravili na papir
Svoje misli ob dnevu reformacije je v poslanici zapisal tudi predsednik DZ-ja Igor Zorčič, ki je med drugim poudaril, da trenutne okoliščine od nas terjajo nove premisleke in nove pristope. Postavljeni smo pred nove izzive in poraja se vprašanje, ali potrebujemo nove reformacijske tokove. "A ne pozabimo, da nas reformacija uči, da se spremembe začnejo pri nas samih," je še dodal.

V poslanici je Zorčič spomnil, da reformacija predstavlja kulturno, versko in duhovno rojstvo slovenskega naroda. "Številni dokazi pričajo o naši tisočletni zgodovini, a pisati se je začela šele takrat, ko so Primož Trubar, Sebastjan Krelj, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in drugi napredni protestantski misleci slovensko besedo, ki se je do tedaj uporabljala le kot govorica naroda, spravili na papir," je zapisal.

Delo protestantskih piscev je bilo izjemno, pravi. "Njihova dediščina na nas ter na prihodnje rodove polaga veliko odgovornost za ohranitev našega jezika, kulture in narodne identitete."

Z gibanjem, ki ga je 31. oktobra 1517 začel Martin Luther, ko je na vrata wittenberške cerkve pritrdil 95 tez proti odpustkom, se ni začela le verska prenova, je zapisal Zorčič. "Reformacija je spremenila kulturno-politični razvoj Evrope, izpopolnjevati je začela njen vrednostni sistem, v ospredje pa namesto vseobsegajoče in vase zastrte cerkvene postave postavila posameznika, malega človeka, ki je neodvisno od svojega družbenega statusa nosilec pravic, pa tudi odgovornosti," je poudaril v poslanici.

Dodal je, da smo Slovenci takrat pokazali, da spadamo med napredno misleče narode in smo se pripravljeni premakniti iz ustaljenih življenjskih navad ter narediti korak naprej vedno, ko to od nas terja zgodovinski trenutek. Na idejah protestantizma se je razvijal slovenski jezik, na njih je nastajala slovenska kultura, literatura in se krepila narodna zavest, je še zapisal Zorčič.