Po vsej Sloveniji že šestnajsto leto poteka nacionalni teden prostovoljstva (prej se je prireditev imenovala festival prostovoljstva), ki ga pripravlja krovna slovenska prostovoljska mreža - Slovenska filantropija, ki skrbi za povezavo več kot 1.200 slovenskih prostovoljnih organizacij. Namen nacionalnega tedna prostovoljstva je prek različnih dejavnosti usmeriti pozornost javnosti na področje prostovoljstva (na prostovoljske organizacije, dejavnosti in dosežke prostovoljcev). Osrednja prireditev je Veseli dan prostovoljstva, ki poteka v središču Ljubljane. Dogodek, ki je bil predviden za četrtek, pa je zaradi mokre vremenske napovedi prestavljen na torek, 9. junij.

"Prostovoljstvo je v Sloveniji najbolj prepoznavno po prostovoljnih organizacijah na področju civilne zaščite, predvsem zaradi številnih prostovoljnih gasilskih društev. Vedno več dejavnosti je na področju humanitarnih dejavnosti, na kar je vplivala tudi več let trajajoča gospodarska kriza. Dejstvo je, da imamo med nami še vedno posameznike, ki se ob misli na prostovoljstvo malce zmrdnejo, češ da ne bodo delali zastonj. Na drugi strani imamo ogromno ljudi, ki redno pomagajo in jim nobena stvar ne predstavlja težave. Močno verjamejo v neko stvar in jim zanjo ni težko vložiti svojega časa in tudi denarja, da bi se lahko izpeljale določene stvari," o slovenskih prostovoljcih pravi Primož Jamšek, strokovni programski vodja pri Slovenski filantropiji, ki skrbi za povezovanje in usposabljanje prostovoljcev, njihovih mentorjev ter organizatorjev prostovoljskega dela.

Jamšek pravi, da je vedno več zainteresiranih prostovoljcev, kar je deloma posledica gospodarske krize. Ta je pozitivno vplivala na prostovoljstvo, saj so se nekateri ljudje zamislili ob vprašanjih, ki so ob težavah, ki jih je povzročila kriza, prišla na plan. Na eni strani se je tudi povečala srednja generacija, ki pred leti ni bila toliko vključena v prostovoljstvo, saj je bila zasedena s svojim delom. Po njegovih besedah pa je tudi čedalje več brezposelnih, ki si želijo opravljati prostovoljno delo.

Za katere prostovoljne dejavnosti trenutno vlada največ zanimanja? Posledice večletne gospodarske krize so sprožile številne akcije pomoči socialno najbolj ogroženim, katerih število se v Sloveniji iz leta v leto povečuje …
Še vedno so prisotni neke vrste predsodki, ki jih velikokrat zasledimo. Novi prostovoljci, ko jih vprašamo, kaj bi najraje delali, večkrat izrazijo željo, da bi pomagali npr. bolnim otrokom v bolnišnicah, čeprav ne potrebujejo pomoči prostovoljcev, saj se z njimi veliko ukvarjajo njihovi starši. Ali pa bi želeli pomagati pri razdeljevanju hrane revežem, vendar je teh priložnosti veliko manj, kot je drugih potreb. Vedno večja težava je osamljenost starejših, ki se pojavlja v zadnjih letih. Predtem ni bila tako problematična. Ljudem je treba dati občutek, da niso pozabljeni. Lokalne skupnosti prav tako ne bi zmogle brez prostovoljcev in prostovoljskih projektov, ki dajejo neko življenje, občutek, da se nekaj dogaja.

Kakšna je struktura prostovoljcev glede na spol, starost?
Statistika je pokazala, da je med prostovoljci več moških kot žensk, predvsem na področju civilne zaščite in športa je več dejavnih moških. Vendar se je v zadnjih letih razširilo območje humanitarnih dejavnosti na področju sociale in slika je najbrž drugačna. Povprečnega prostovoljca je sicer lažje karakterno opisati. Na teden je pripravljen darovati dve uri za neko dejavnost. Trdno verjame v tisto, kar dela in je predan svojemu poslanstvu. Je precej zavzet, v njem pa je včasih tudi delček naivnosti. Kar se tiče starosti, pa so med prostovoljci tako stari kot mladi. Včasih so prednjačile skupine starejših, mladih upokojencev, ki po upokojitvi iščejo svoje mesto v družbi. To je generacija, ki ima čas in veliko energije in so lahko zelo dobri prostovoljci.

Kje so sicer prostovoljci najbolj potrebni in na katerih področjih jih najbolj primanjkuje?
Največ prostovoljcev imamo v Sloveniji še vedno na področju civilne zaščite, kot so denimo gasilci. Tovrstna društva že tradicionalno skrbijo za svoje podmladke in vzgajajo nove prostovoljce. V novi situaciji pa se pojavljajo večje potrebe po prostovoljcih pri humanitarnih dejavnostih, ko se vzpostavljajo novi programi, ki pred leti niso bili potrebni. Sam kot prostovoljec sodelujem pri razdeljevanju viškov hrane. Pred leti tega ni bilo mogoče izvajati, vendar tudi ni bilo potreb.

Kako so slovenska podjetja pripravljena sodelovati v prostovoljskih dejavnostih oz. kako so delodajalci razumni za prostovoljske dejavnosti svojih zaposlenih?
Imamo tri različne skupine delodajalcev. Takšne, ki jim gre naše početje malo na živce. Delodajalce, ki so indiferentni, ki jim je povsem vseeno, kaj počnejo njihovi zaposleni v prostem času, ter delodajalce, ki so ponosni na prostovoljske dejavnosti svojih zaposlenih in jih tudi spodbujajo pri akcijah, ali pa jim dajo dodatni dan dopusta v okviru t. i. korporativnega dopusta. Nekatera podjetja so spoznala, da je sodelovanje njihovih delavcev pri družbenokoristnih dejavnostih dobro za njihove zaposlene in posledično tudi za samo podjetje.

Kako odprte za sodelovanje so državne institucije? Sami ste sodelovali pri ustvarjanju zakonodaje, ki je bila sprejeta pred nekaj leti.
Zakon o prostovoljstvu je bil sprejet leta 2011 in pomeni prvi poskus sistemske ureditve prostovoljstva. Država je uredila, da finančna povračila prostovoljcem niso obdavčena, da se jim ne bi štela kot prihodek. Pomembna je tudi sprememba zakona o socialnovarstvenih prejemkih, kjer je država prostovoljstvo oklicala za delovno aktivnost. Prejemniki socialne pomoči, ki so delovno aktivni, prejemajo višjo denarno socialno pomoč. Država je prepoznala, da če si prostovoljec, si delovno aktivna oseba. Na strani države pa pogrešamo pristop do promocij prostovoljstva. Na tem področju vidimo veliko priložnost v šolah, saj gredo vsi državljani skozi šolski sistem. V zakonu je zapisano, da naj se prostovoljstvo dejavneje vnese v vzgojno-izobraževalni sistem, vendar v praksi ostaja pri dobri volji učiteljev in učiteljic in nemalokrat pri njihovem prostovoljnem delu z učenci in dijaki.

Na področju socialnega varstva imajo številni diplomanti s tega področja težave z nezmožnostjo opravljanja pripravništva. Brez delovnih izkušenj pa ne morejo opravljati obveznega strokovnega izpita. Opravljanje prostovoljnih dejavnosti pa ne velja kot delovna izkušnja.
Dejansko sta to plus in minus. Pri zelo dejavnih prostovoljcih je zagotovo velik minus, da jim njihova dejavnost ni priznana kot strokovno pridobivanje znanj. Pozitivno pa je s stališča morebitnega izkoriščanja, saj so bila tudi prostovoljna pripravništva malce izkoriščevalska. Če bi se tudi prostovoljstvo štelo kot strokovno pridobivanje delovnih izkušenj, bi jih lahko neprostovoljno potiskali v prostovoljne dejavnosti, da bi tako pridobili potrebne izkušnje. Prostovoljstvo ni namenjeno za reševanje tovrstnih zadev.

V katerih prostovoljnih dejavnostih pa je potrebno največ strokovnega usposabljanja?
Vsekakor pri delu z ljudmi. Prav tako imajo veliko usposabljanja tudi na področju civilne zaščite.