Evrska gotovina je takrat prišla v obtok v podobi sedmih bankovcev in osmih kovancev, šlo pa je za največjo zamenjavo denarja v svetovni zgodovini.

Območje evra je najprej obsegalo Avstrijo, Belgijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Nemčijo, Portugalsko in Španijo. 1. januarja 2007 se mu je kot prva med novimi državami članicami Evropske unije pridružila Slovenija.

Danes plačuje z evrom več kot 339 milijonov prebivalcev evrskega območja, ki ga sestavlja 19 od 28 držav članic EU-ja, poleg tega pa je evro denarna enota tudi v nekaterih drugih evropskih državah, ki niso članice ekonomske in monetarne unije (EMU).

(Ne)močna valuta
Uvedba evra je prispevala k makroekonomski stabilnosti in nižji inflaciji, odpravila stroške pri menjavi valut, olajšala čezmejno trgovino, porabnikom ponudila jasno sliko cen in stroškov v različnih državah območja evra in prispevala k manjšanju cenovnih razlik v Evropi.

Ob gospodarski krizi, ki je močno načela gospodarstvo številnih evropskih držav in držav območja evra, pa so se pogosto slišala opozorila, da je evro kot valuta blizu propada, ker ne temelji na evropski ekonomski in fiskalni uniji, ampak zadeva zgolj monetarno politiko EU-ja.

V priloženi infografiki vas vabimo na sprehod po zgodovini skupne evropske valute, ki je pred desetletjem postala tudi slovenska!