Gostinci so že prejšnji teden protestirali proti vladnemu odloku, ki gostincem nalaga preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) pri gostih. Danes je na to temo razpravljala delovna skupina, v okviru katere so stališča predstavili gospodarstvo na eni in zdravstvena stroka na drugi strani.

V Odmevih je predsednik OZS-ja Branko Meh dejal, da sestanek ocenjujejo kot delno uspešnega. "Enotni smo si, da Slovenija ne more več dovoliti zapiranja slovenskega gospodarstva, ker si predvsem majhno gospodarstvo v tem primeru ne bo več opomoglo. PCT-pravilo bo ostalo, na to se moramo navaditi, kako se bo preverjalo, je pa drugo. Upamo, da bodo aplikacije prišle čim prej in bodo čim manj obremenjevale tiste, ki jih bodo morali preverjati."

Ob tem je še dejal, da bi morala država na neki način pomagati tistim, ki bodo morali uveljavljati to pravilo, v tistem delu, kjer bodo imeli manko v blagajni in da bo država ta manko nadomestila. Po njihovi oceni bi morala biti pravila za vse enaka. "Ni prav, da bi morali frizerji teste opravljati vsakih 48 ur. Ljudje so že naveličani, da jim šarijo po nosu." Kot je še dejal Meh, se moramo vsi naučiti, da je korona med nami in bo ostala. "Najpreprosteje bi bilo, da bi ljudje razumeli, da se morajo precepiti. Ampak očitno imajo nekateri pomisleke, zato morajo biti ukrepi takšni, kot so. Naučiti se bomo morali, da bomo upoštevali znanstveno stroko."

Cvar: "V vsakem primeru smo v prekršku, če preverimo PCT ali ne

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar je opozoril, da na eni strani odlok gostincem nalaga preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT na zelo jasen način, ki pa je v neskladju z zakonom o varovanju osebnih podatkov. "V vsakem primeru smo v prekršku, če preverimo PCT ali ne," je opozoril. Glede načina preverjanja so že v petek poslali pobudo oz. svoj predlog na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, a do danes odgovora oz. ustreznega tolmačenja niso dobili.

Odlok bo po Cvarovem mnenju sicer potreben popravkov, o tem bo še danes popoldne razpravljala vlada, je pojasnil. "Počakali bomo, kako se bodo odločili. Je pa podana tudi že pobuda za oceno ustavnosti tega odloka, tako da bomo kmalu dobili več odgovorov, na kakšen način bomo preverjali PCT," je dodal. Kot je Cvar dejal za Televizijo Slovenija, na OZS-ju sicer še ne vedo, kdo je zahteval ustavno presojo odloka.

Ob upadu prometa zaradi ukrepov gostinci pričakujejo ustrezno pomoč

Skupna ugotovitev sicer je, da je pogoj PCT neizogiben za zagotovitev varne jeseni oz. jeseni, v kateri bi gostinski lokali lahko ostali odprti. Vendar pa je Cvar opozoril, da je, ko vladni odloki povzročajo upad prometa, gostincem nujno zagotoviti tudi ustrezno pomoč – po zgledu Avstrije je, denimo, omenil možnosti nadomestila izpada, znižanje DDV-ja in učinkovit ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa.

Na svojem bregu v gospodarstvu in stroki medtem ostajajo glede izpolnjevanja PCT-pogoja med zaposlenimi, čeprav je želja vseh, da se čim več ljudi čim prej cepi. Cvar je sicer spomnil na nezadovoljstvo, da ostaja PCT pri zaposlenih pogoj ravno v panogi, ki je bila v krizi najbolj prizadeta. V OZS-ju zahtevajo, da se testiranje zaposlenih v gostinstvu ne zahteva več ali pa da ostane sistem enak kot doslej, torej enkrat tedensko brezplačno testiranje. Ne nazadnje je Cvar spomnil na besede ministra za zdravje Janeza Poklukarja, da je do 23. avgusta še nekaj časa. "Osebno sem prepričan, da se lahko pogoji spremenijo," je sklenil.

Pred tednom dni je začel veljati nov odlok o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Z njim je določena obveznost ponudnika blaga in storitev, da preverja izpolnjevanje PCT-pogojev za potrošnike pred vstopom v igralnice, igralne salone in pri posebnih igrah na srečo, v nastanitvene obrate, v notranje prostore, v katerih se izvaja sejemska ali kongresna dejavnost, v prostore gostinskih obratov, ki ponujajo glasbo za ples oziroma družabni program, ter v prostore, v katerih se izvaja gostinska dejavnost priprave in strežbe jedi in pijač.

Informacijska pooblaščenka pojasnila NIJZ-ja pričakuje do 6. avgusta

Organizatorji prireditev, gostinci in drugi lahko izpolnjevanje PCT-pogojev preverjajo tudi s pomočjo aplikacije, ki so jo razvili na NIJZ-ju. Prva različica aplikacije je bila zaradi opozoril o kršenju varovanja osebnih podatkov umaknjena še isti dan, čez teden dni pa je NIJZ predstavil novo anonimizirano različico.

Sorodna novica Informacijska pooblaščenka pravi, da ni bila seznanjena z nobeno od različic aplikacije NIJZ-ja

Medtem v Uradu informacijskega pooblaščenca poudarjajo, da jih NIJZ pri razvoju te aplikacije, ki temelji na obdelavi osebnih podatkov, ni predhodno zaprosil za mnenje, kar so označili za skrb vzbujajoče. Pred kamere je stopila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, na katero so leteli tudi očitki za zaplete pri uveljavljanju aplikacije. Kot je dejala, je nepojmljivo, da se breme neustreznosti aplikacije pripisuje organu, ki z aplikacijo sploh še ni bil seznanjen. Da informacijski pooblaščenec pripravi mnenje, ne traja dolgo, sploh če gre za prednostno zadevo, je dejala.

Kot je za Televizijo Slovenija poročal novinar Matej Luzar, je informacijska pooblaščenka inšpekcijski postopek začela na podlagi prijave, potem pa je na NIJZ naslovila tudi poziv k posredovanju pojasnil, a jih še ni prejela. Na NIJZ-ju so poleg tega prosili za podaljšanje roka za odgovor z utemeljitvijo, da so zaradi koriščenja letnega dopusta ključni skrbniki in razvijalci aplikacije odsotni do 18. avgusta. Prelesnikova je sporočila, da je odobrila podaljšanje do petka, 6. avgusta.

"Z vidika informacijskega pooblaščenca in varstva zasebnosti in varovanja pri obdelavah osebnih podatkov je to nezaslišano," je odlašanje NIJZ-ja s pripravo pisnega odgovora komentirala Mojca Podlesnik. "Tukaj govorimo o posegih v zasebnost, ne nazadnje tudi o tem, da so v stiski tako sami izvajalci, organizatorji dogodkov, gostinci in tako najprej, mi pa smo v bistvu pričakovali pojasnilo aplikacije," je dejala v izjavi za medije.

"Ker predstavlja obdelava podatkov v okviru aplikacije poseg v pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ni možno slediti argumentu, da zavezanec kot nosilna državna institucija za javno zdravje ne razpolaga z osebjem, ki so ključni skrbniki in razvijalci aplikacije, da bi lahko pojasnili pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov in druge tehnične podrobnosti delovanja aplikacije," je zapisala Prelesnikova.

Kaj konkretno smejo pobudniki storitev početi z NIJZ-jevo aplikacijo, informacijska pooblaščenka tako ne more pojasnjevati, saj z njo uradno ni bila seznanjena. Poudarja pa, da je vse odvisno od pravne podlage, za katero bo morala poskrbeti vlada. Na komentarje, kako da so lahko v nekaterih drugih državah EU-ja tovrstno aplikacijo uveljavili brez težav, pa odgovarja, da so tam očitno pravočasno poskrbeli za pripravo in sprejetje ustrezne pravne podlage.