"Ob odsotnosti ustreznega zakona se podjetja, posamezniki, javni sektor in druge organizacije dnevno soočamo z nejasnostmi glede tega, kateri predpis dejansko ureja posamezna področja, Informacijski pooblaščenec pa zaradi odsotnosti procesnih predpisov ne more izrekati upravnih glob po splošni uredbi, kar je z vidika izvajanja evropskega prava nevzdržen položaj," je v izjavi za javnost zapisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Po trenutno veljavnem zakonu o varstvu osebnih podatkov so namreč po navedbah informacijske pooblaščenke posamezna področja, npr. videonadzor, biometrija in prenos osebnih podatkov v tretje države, deloma urejena drugače, kot predvideva splošna uredba, ali pa so celo deloma neurejena. "Pravne praznine in dvojno oz. neusklajeno urejanje področij pa pomeni resne ovire tudi na področju uveljavljanja pravic posameznikov," je zapisala.

Odsotnost ustrezne pravne ureditve je po ugotovitvah informacijske pooblaščenke nevzdržna tudi z vidika čezmejnega sodelovanja Informacijskega pooblaščenca s sorodnimi organi iz drugih držav članic EU-ja, kjer gre za nadzor nad podjetji in organizacijami, ki poslujejo čezmejno in imajo vpliv na posameznike iz več držav, tudi za nadzor nad spletnimi velikani.

Prav tako zakonska neurejenost področja ne omogoča učinkovitega izvajanja ukrepov, ki jih predvideva splošna uredba za zagotavljanje skladnosti, kot so kodeksi ravnanja in možnost certifikacije, s katerimi bi lahko zavezanci brez potrebe po inšpekcijskih nadzorih posameznikom in javnosti izkazovali, da gre za zaupanja vredne in odgovorne upravljavce podatkov, je zapisala.

K sprejetju novega zakona o varstvu osebnih podatkov po navedbah Mojce Prelesnik kliče tudi nedavna odločitev ustavnega sodišča glede preverjanja pogojev PCT, o kateri so ustavni sodniki odločali na zahtevo Informacijskega pooblaščenca.