Informiranje uporabnikov je pogoj za učinkovito varstvo osebnih podatkov, je dejala namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše. Vedno morajo nujno biti podani podatki, kdo zbira osebne podatke in njegov stik, zakaj jih zbira ter komu jih posreduje, je dejala. Pravica do informiranosti je dolžnost upravljavca, in to ne glede na to, ali posameznik to zahteva ali ne, je sklenila.

Informacije morajo biti podane na jedrnat, pregleden, razumljiv in lahko dostopen način, poudarila pa je tudi, da ne smejo biti podane v "pravni latovščini", kot se to pogosto dogaja. Razumeti jih mora vsak povprečen državljan, ki nima diplome iz prava, tudi otroci, je poudarila Jeršetova.

Lani 1127 postopkov

V uradu informacijske pooblaščenke so v lani izvedli 1127 inšpekcijskih postopkov, velik del prijav pa so prejeli, ker uporabniki niso imeli informacij, zakaj se njihovi podatki obdelujejo, je dejala namestnica informacijske pooblaščenke.

Med obravnavanimi primeri so bila pisma s pozivi na cepljenje, ki jih je razpošiljal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), prijave in preverjanje interesa za cepljenje preko portale e-uprava, aplikacija za sledenje stikov okuženih, preverjanje PCT-pogoja, zbiranje osebnih podatkov obiskovalcev v domovih za ostarele in zaporih. Posamezni primeri so se nanašali tudi na zbiranje podatkov v okviru šole, različne oblike obdelav po spletu, pri zdravstvenih storitvah, župnijah in drugih verskih organizacijah, tudi bankah.

V uradu informacijskega pooblaščenca so podelili tudi priznanja podjetjem, ki so pridobila certifikate, da varujejo osebne podatke. Prav tako so v sklopu dogodka pripravili okroglo mizo pod naslovom Informiranje posameznikov o obdelavi osebnih podatkov – med zahtevami in realnostjo?. Gostje na okrogli mizi so bili Jure Holešek iz podjetja Lek, Renata Zatler iz podjetja Dataofficer in Tomi Dolenc iz Arnesa, ki so ugotavljali, da se zavedanje o pravici posameznika o obveščenosti glede zbiranja osebnih podatkov pri nas povečuje.