Inštitut 8. marec se je obrnil na zagovornika načela enakosti, saj skupaj z Zvezo Anite Ogulin & ZPM ugotavlja, da se učenci pogosto ne udeležujejo dnevov dejavnosti, denimo kulturnih in športnih dnevov, saj so stroški teh za starše previsoki. V inštitutu menijo, da takšna praksa diskriminira učence iz ekonomsko šibkejšega ozadja, saj bi dnevi dejavnosti morali biti del obveznega javnega in brezplačnega programa.

"Nebrzdan neoliberalni sistem"

Poleg tega v sodelovanju s 70 strokovnjaki pripravljajo predlog zakona, s katerim želijo zmanjšati revščino v šolah. Kot je na konferenci poudarila direktorica inštituta Nika Kovač, je krepitev mehanizmov kolektivne solidarnosti, med katerimi je tudi javno šolstvo, izjemno pomembno. "Po svetu so države, ki naj bi bile razvite, pa nimajo javnega zdravstva in šolstva. Vidi se, da ta nebrzdani neoliberalni sistem potiska ljudi v hude stiske. Nimajo priložnosti razvijati vseh svojih potencialov," je na novinarski konferenci dejala Nika Kovač.

Okrogla miza o javnem in brezplačnem šolstvu

Gostje okrogle mize z naslovom V šoli ni prostora za revščino, ki je sledila novinarski konferenci inštituta, so se zavzeli za javno in brezplačno šolstvo. Profesorica z ljubljanske filozofske fakultete Katja Jeznik je dejala, da so učna gradiva, šola v naravi in obšolske dejavnosti prikriti stroški izobraževanja, ki obremenjujejo predvsem starše iz ekonomsko šibkejših okolij.

"Mislim, da bi morali doseči družbeni konsenz, da bi vse dejavnosti otrok v okviru osnovnošolskega izobraževanja, ki bistveno prispevajo k njihovi izobrazbi, morale biti financirane iz javnih sredstev," je pri tem dodal profesor z ljubljanske filozofske fakultete Damijan Štefanc. Nesprejemljivo je, da so nekateri otroci in starši v položaju, ko morajo aktivno skrivati revščino, je poudaril.

Tudi dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju in humanitarka Marjana Kolenko meni, da so dejavnosti, kot je šola v naravi, zelo pomembne za razvijanje socializacijskih veščin otrok. "Doživljajskega učenja ne morete nikjer drugje tako izpeljati kot prav na dnevih dejavnosti," je opozorila Marjana Kolenko. "Na šolah vidimo, da so otroci iz socialno ogroženih družin izločeni. S tem jim kot družba kažemo, da ne spadajo v našo skupnost, razslojevanje pa se krepi," je poudarila.

Predstavnica Zveze Anite Ogulin Tjaša Tomažin Raspotnik pa je poudarila, da začetek šolskega leta mnoge starše zaradi stroškov za šolske potrebščine peha v izjemno hudo stisko. "To so družine, ki ne gredo na morje. Regres in vračilo dohodnine porabijo za to, da pridejo na ničlo," je dejala Tjaša Tomažin Raspotnik. Med njimi je večina zaposlenih, ki ne zmorejo znižati stroškov, pa ne zato, ker ne bi znali z denarjem, je dejala.

Vsi gostje so poudarili, da bi vsem otrokom morali zagotoviti čim več možnosti za čim boljšo izobrazbo. Štefanc je poudaril, da proračun za javno šolstvo ne bi smel temeljiti le na izdatkih za plače, ampak tudi na razvoju šolstva. Kot je dejal, bi morali za douniverzitetno izobraževanje nameniti vsaj šest odstotkov BDP-ja. "To mora postati resna družbena in politična prioriteta," je poudaril.