Vid Doria, društvo Integriteta: Kar šest odstotkov anketirancev je v zadnjem letu plačalo podkupnino pri poslovanju z eno izmed javnih institucij v Sloveniji. Kar 71 odstotkov vprašanih je menilo, da so osebna poznanstva in stiki izredno pomembni za to, da so storitve javnega sektorja opravljene. Foto: BoBo
Vid Doria, društvo Integriteta: Kar šest odstotkov anketirancev je v zadnjem letu plačalo podkupnino pri poslovanju z eno izmed javnih institucij v Sloveniji. Kar 71 odstotkov vprašanih je menilo, da so osebna poznanstva in stiki izredno pomembni za to, da so storitve javnega sektorja opravljene. Foto: BoBo

Raziskava TI ponovno kaže – kar KPK opozarja že nekaj let – da je vprašanje korupcije v Sloveniji sistemsko in da ima uničujoč vpliv na pravno in socialno državo. Zato rešitev ni samo v večji učinkovitosti organov odkrivanja in pregona ali pravosodja, ampak je potreben bistveno drugačen pristop k vladanju, mnogo več transparentnosti, integritete nosilcev politične oblasti, preglednejše financiranje političnih strank in drugačen odnos do državnega premoženja, ki ga politika pojmuje kot svoj plen. V tem pogledu bo prihajajoča privatizacija državnih podjetij in sanacija državnih bank pomemben test, ki bo pokazal, ali se v Sloveniji osebe na ključnih položajih problema (sistemske) korupcije končno lotevajo resno in z dejanskim namenom napraviti korak naprej v boju zoper ta pojav.

KPK o rezultatih raziskave o zaznavi korupciije
63 odstotkov od 1003 vprašanih v Sloveniji meni, da vlada deluje v korist nekaj izbranih. Foto: Reuters
V Sloveniji so na lestvici od ena do pet, kjer pomeni petica izjemno skorumpiranost, politične stranke dobile oceno 4,2. Sledi državni zbor z oceno 3,9. Foto: BoBo
KPK, ki jo vodi Goran Klemenčič opozarja, da je Slovenija po zaznavi korupcije slabša ne samo od tranzicijskih držav, ampak celo od nekaterih držav v razvoju.
Anketa: Korupcija v strankah velika težava
Stranke najbolj koruptivne

»Rezultati javnega mnenja jasno kažejo sliko nezaupanja ljudi v javne institucije in vlado ter javne uslužbence, kar je jasen znak vladi in političnim strankam, da začnejo ukrepati v tej smeri,« je rezultate Transparency International o percepciji korupcije v Sloveniji komentiral generalni sekretar Društva za etičnost javnega delovanja Integriteta Vid Doria. Zavzemajo se tudi za večjo transparentnost bančnega sistema.

Izsledki so za Slovenijo pričakovani, percepcijo korupcije v Sloveniji so zasledile že prejšnje raziskave. Korupcija je velik problem, velika večina izmed 1.003 anketiranih Slovencev meni, da je v zadnjih dveh letih stopnja korupcije narasla. »Na podlagi rezultatov lahko ugotovimo, da anketiranci ne zaupajo vladi ter menijo, da ji narekujejo močne interesne skupine, ki delujejo v svojem, in ne v interesu javnosti in državljanov,« je rezultate še komentiral Vid Doria.


Najbolj skorumpirane politične stranke

Korupcija problem po vsem svetu
Je pa Svetovni barometer korupcije 2013 – indeks percepcije korupcije največja svetovna raziskava zaznave korupcije na svetu, ki je zajela 107 držav oziroma 114.300 ljudi. Ljudje po vsem svetu menijo, da je korupcija v porastu, le peščica meni, da je korupcija na isti stopnji. Več kot ena oseba od štirih na vsem svetu pravi, da je plačala podkupnino v eni izmed osmih institucij v javnem sektorju. Korupcija spodkopava pravno državo po vsem svetu, največ podkupovanja je v pravosodju in pri policiji oziroma jo zaznavajo najbolj pri političnih strankah in policiji, čemur sledi tudi Slovenija.
Šest odstotkov Slovencev plačalo storitev v javnem sektorju
Odstotek anketirancev, ki so plačali podkupnino v eni izmed osmih institucij je šest odstotkov. Ljudje se zavedajo korupcije, četudi z njo niso imeli izkušenj, kar devet od desetih anketirancev se je pripravljeno dejavneje udejstvovati pri preprečevanju korupcije. Tega so v Integriteti izredno veseli in imamo odprta vrata. Je pa 16 odstotkov takšnih, ki niso pripravljeni prijaviti koruptivnih ljudi, ker menijo, da se ne bi nič spremenilo.

Raziskava organizacije Transparency International je pokazala, da prebivalci Slovenije menijo, da so najbolj skorumpirane politične stranke.

Politične stranke so v Sloveniji tako videne kot najbolj skorumpirane od 12 državnih sistemov, kot so policija, vojska, parlament, nevladne organizacije, mediji in podobno. To postavlja Slovenijo v družbo še 50 držav, katerih prebivalci o strankah mislijo enako. Na lestvici od ena do pet, kjer pomeni petica izjemno skorumpiranost, so politične stranke dobile oceno 4,2, pri čemer je svetovno povprečje 3,8. Sledi državni zbor z oceno 3,9. Tudi mediji so se odrezali relativno slabo, prejeli so namreč oceno 3,4.

Najmanj skorumpirana je Slovenska vojska
Najmanj skorumpirana pa naj bi bila v Sloveniji vojska, ki je prejela oceno 2,7. Tako menijo anketiranci, ki jih je bilo v Sloveniji 1003, celotna raziskava pa je obsegala 114.000 ljudi v 107 državah. Zanimivo, na Norveškem je kot najbolj skorumpiran opredeljen zasebni sektor.

Vlada ne deluje v korist ljudi
Raziskava v Sloveniji je pokazala, da je 63 odstotkov anketirancev presodilo, da vlado obvladujejo skupine, ki delujejo za lastne interese. Svetovno povprečje pri tem vprašanju je sicer 55 odstotkov. Na vrhu lestvice je Norveška, kjer le 5 odstotkov vprašanih verjame, da vodi vlado interes peščice, medtem ko je v Grčiji ta odstotek kar 83.

Raziskava je še pokazala, da je v Sloveniji 6 odstotkov vprašanih potrdilo, da so morali v zadnjih 12 mesecih plačati podkupnino pri dostopu do javnih storitev in institucij. S tem se je Slovenija uvrstila dokaj visoko, in sicer v skupino z Bolgarijo, Estonijo, Italijo, Švico, Veliko Britanijo in ZDA, kjer je za dostop do javnih storitev podkupnino plačalo med 5 in 9,9 odstotka vprašanih.

KPK: Slovenija v družbi Grčije, Španije, Italije
Slovenija sodi med države, ki nima neobvladljivega problema s t. i. cestno korupcijo; povprečen prebivalec se redko sreča s situacijo, ko bi moral na primer policistu, javnemu uslužbencu, učitelju ali sodniku dati podkupnino, ugotavlja v odzivu na raziskavo Transparency International Komisija za boj proti korupciji (KPK).
Zato je po njenem mnenju paradoksalno, da obenem sodimo v sam vrh po prepričanju ljudi o skorumpiranosti političnih strank in ujetosti države s strani ozkih interesnih skupin. "Slovenija je tukaj v družbi držav kot so Grčija, Španija ali Italija in smo slabši ne samo od večine drugih tranzicijskih držav, ampak celo nekaterih držav v razvoju, s katerimi se sicer nočemo primerjati. In ko se bo kak politik ali komentator spotaknil ob to, da gre pri tokratni raziskavi za zgrešeno percepcijo ljudi in za prevelik negativizem glede sistemske korupcije v državi, je prav, da spomnimo na milijarde davkoplačevalskega denarja, ki so in še bodo poniknile v dokapitalizacije državnih bank, korupcijske rente in provizije v povezavi z državnimi podjetji ter v preplačane velike javne razpise – namesto da bi jih namenili za krepitev kvalitete javnega zdravstva, šolstva, boljšega poslovnega in življenjskega okolja," so še zapisali v KPK.

Afriške države na dnu lestvice
Pri tem vprašanju so na samem dnu (oziroma vrhu, kakor gledate) skoraj izključno afriške države. V Kambodži, Kamerunu, Gani, Indiji, Keniji, Libiji, Mozambiku, Senegalu, Tanzaniji, Ugandi, Jemnu in Zimbabveju je namreč za dostop do javnih storitev podkupnino plačalo med 50 in 74,9 odstotka vprašanih, še slabše pa je v Liberiji in Sierri Leone, kjer je podkupnino v zadnjih 12 mesecih plačalo več kot tri četrtine vprašanih.

Med državami, v katerih je podkupnino plačalo pod 5 odstotkov vprašanih, pa so Norveška, Finska, Avstralija, Belgija, Danska, Gruzija, Japonska, Koreja, Španija, Portugalska in tudi Hrvaška.

Slovenija spada tudi med države, kjer prebivalci menijo, da se je stopnja korupcije v zadnjem času še povečala. Poleg tega je v primerjavi z raziskavama iz let 2010 in 2011 v Sloveniji več kot 20-odstotni padec prepričanja, da se lahko državljani spopadejo s korupcijo. Slovenija je tu v družbi Burundija, Madžarske, Iraka, Libanona, Luksemburga, Maroka, Pakistana in Jemna.
95 odstotkov anketirancev v Sloveniji bi se borilo proti korupciji
Sodeč po raziskavi, v Sloveniji med 41 in 60 odstotkov vprašanih meni, da lahko tudi običajni ljudje nekaj storijo v boju s korupcijo. Največ ljudi v Sloveniji bi za boj proti korupciji izbralo podpis peticije, s čimer se je Slovenija uvrstila v večino držav. Preostale možnosti so bile še uporaba socialnih omrežjih ali udeležba na protestu. V Sloveniji pa bi se vsaj ene od dejavnosti udeležilo kar 95 odstotkov vprašanih.

Raziskava TI ponovno kaže – kar KPK opozarja že nekaj let – da je vprašanje korupcije v Sloveniji sistemsko in da ima uničujoč vpliv na pravno in socialno državo. Zato rešitev ni samo v večji učinkovitosti organov odkrivanja in pregona ali pravosodja, ampak je potreben bistveno drugačen pristop k vladanju, mnogo več transparentnosti, integritete nosilcev politične oblasti, preglednejše financiranje političnih strank in drugačen odnos do državnega premoženja, ki ga politika pojmuje kot svoj plen. V tem pogledu bo prihajajoča privatizacija državnih podjetij in sanacija državnih bank pomemben test, ki bo pokazal, ali se v Sloveniji osebe na ključnih položajih problema (sistemske) korupcije končno lotevajo resno in z dejanskim namenom napraviti korak naprej v boju zoper ta pojav.

KPK o rezultatih raziskave o zaznavi korupciije
Anketa: Korupcija v strankah velika težava
Stranke najbolj koruptivne