Znano je, da se je v osnovni šoli Frana Roša v Celju pred kratkim zrušil del stropa, na srečo pa v učilnici tedaj ni bilo nikogar, saj se je to zgodilo popoldne. Strop je popustil v delu, kjer je bil nekoč svetlobni jašek, ki pa so ga nato, ko so pred okoli desetletjem prenavljali streho, prekrili s kritino, spodaj pa zaprli z opažem. Steklo je tako ostalo v strehi in ob zrušitvi povzročalo dodatno nevarnost.

O tem, zakaj se to dogaja, kdo je za to odgovoren in kako se izogniti podobnim nesrečam, smo na MMC-ju povprašali Aleša Krainerja, profesorja na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki nam je podal splošno mnenje, saj dogodek pozna iz medijev.

"Za svoje premoženje je treba skrbeti"
Krainer navaja, da so krivci za tovrsten dogodek trije. Na prvem mestu je kriv sam investitor, ki bi moral zagotoviti ustrezen nadzor in tako poskrbeti, da bo izdelek skladen s tehnološkimi zahtevami, ki jih navajajo zakon in predpisi. "Za svoje premoženje je pač treba skrbeti," opozarja.

"Zenitalna svetloba je za šole idealna"
Arhitekt sicer meni, da je prekritje svetlobnega jaška samo po sebi problematično, saj je zenitalna svetloba za šole idealna, četudi se lahko uporablja le v zadnji etaži. Projektant arhitekture je očitno lastnost zenitalne osvetlitve poznal. "Kaj je bil primarni vzrok za prenovo ali popravljanje strehe, ne vem. Lahko, da je streha puščala ali pa jim je šel na živce svetlobnik. V vsakem primeru je šlo za spremembo originalnega projekta, po vsej verjetnosti brez soglasja projektanta šole," pravi Krainer.

"Do porušitve ne sme priti v nobenem primeru"
Druga težava pa je sam dogodek, torej porušitev, še pravi naš sogovornik in dodaja, da je v zakonu o graditvi objektov pač na prvem mestu mehanska odpornost in stabilnost. Nosilna konstrukcija je lahko primarna nosilna konstrukcija, denimo armiranobetonska plošča ali pa vijak, s katerim je neka letev pritrjena na neko drugo nosilno konstrukcijo. "V nobenem primeru ne sme priti do porušitve, razen če nastopi poseben vzrok, denimo potres večje jakosti, kot je tista, ki je predpisana, da jo je treba upoštevati pri računskem dokazu varnosti konstrukcije," še pojasnjuje Krainer.

"Ovce, ki se pustijo striči, pač postrižejo"
Sogovornika smo povprašali tudi o tem, kako da so pri nas šole tako na udaru, saj se zdi, da ob vsaki nekoliko hujši nevihti odnese streho s kake šole. Tovrstne šole so po besedah Krainerja preprosto grajene "zanič". "Zelo verjetno je to tudi posledica sistema javnih naročil, kjer je kakovost muha nekih tečnob in motnja v sistemu." Glavni dejavnik pri tem je običajno cena, če ni dogovorjena, dodaja.

Po besedah Krainerja bo vsak pameten investitor presodil, kaj mu bolj koristi, ali zgraditi cenejšo streho, ki jo bo vsaki dve leti odnesel veter, ali tako, ki jo lahko odnese le izjemen vihar. "V primeru odnašanja streh je krivda izključno na strani investitorja. Ovce, ki se pustijo striči, pač postrižejo," še dodaja na koncu.