"Zdaj dobivam veliko pozitivno naravnanih sporočil, in to mi je v zadovoljstvo. Vsem, ki mi izražajo podporo in s katerimi sem te mesece sodeloval, sem zelo hvaležen. Ne odhajam s slabo voljo ali z negativnim odnosom do ljudi, s katerimi sem sodeloval," pravi Isajlovič. Foto: MMC RTV SLO

Je predsednik vlade, ki ne more sprejemati odločitev, poglejte primer generalne državne tožilke. Ne polemiziram, ali naj jo odpusti ali obdrži, samo odločitev mora sprejeti, pa je ne. Ali na primer v primeru Dimitrija Rupla, ki je zaposlen v njegovi vladi, pa ga ne moti, da kliče na pomoč tujino. Isajlovič ni klical nobenega, ampak je pomagal domačemu gospodarstvu, kolikor je lahko. Rupla se ne upa dotakniti, niti reči besede o njem, ker ve, da jih bo slišal od kod drugod. V tem primeru pa se mu zdi, da lahko pokaže svojo odločnost, in to je slika nekega početja, v katero sem sam pač padel.

Drago Isajlovič za MMC.
Borut Pahor in Franc Križanič
"In Pahor celo razlaga, da sta s Križaničem prijatelja. Prijatelj ne sesuva prijatelja, on mu pa odpelje generalno državno sekretarko, vrhunsko strokovnjakinjo za proračun in davčno politiko in jo postavi na mesto malo boljšega uradnika, ki pozna procese. To je slika tega ravnanja," je kritičen zdaj že nekdanji svetovalec ministra Križaniča. Foto: MMC RTV SLO

Tudi moja zgodba je zato, da bodo rekli: »Aha, še nekoga je imel zaposlenega, ki je baraba.« A to delajo prijatelji? Ne, če že, se tiho pomenijo in najdejo rešitev, ne pa da razlaga po časopisih laži. Laži, pravim, ne neresnice, da bo jasno, kaj si mislim o takšnem ravnanju, pa naj gre za predsednika vlade ali kogar koli drugega.

Isajlovič za MMC o načinih komuniciranja premierja Pahorja.

Svetovalec ministra za finance Franca Križaniča Drago Isajlovič je bil zadnje dni spet vroča tema v političnem prostoru. Predsednik Borut Pahor je po več mesecih znova javno izpostavil Križaničevo odločitev, da si je za sodelavca izberal gospodarstvenika, v nekdanjem režimu pa tudi sodelavca službe državne varnosti, ki je med drugim sodeloval pri aretaciji Janeza Janše leta 1988. Čeprav je Križanič zagotavljal, da je zadovoljen z Isajlovičevim delom, in poudarjal, da si lahko sam izbira svoje sodelavce, je premier ministru posredno postavil ultimat, saj ga je opozoril, da si tudi on lahko izbere, koga bo imel v vladi.

Napetosti je v četrtek prekinil Isajlovič, ki je sporočil, da se umika z ministrstva za finance. "Ko zadeva pride do točke, da sta ta država in usoda vlade odvisni od enega Isajloviča, nekega uradnika, potem to postane že tragikomedija. Da se na mojem hrbtu odloča usoda države, kar razlaga predsednik vlade, mi je res smešno. Tega sicer ne štejem kot pritisk name, ker imam povsem mirno vest, je pa to pritisk na ministra Križaniča, ki gre daleč čez razumno mejo," je svojo odločitev komentiral za MMC.

Minister ga ni prosil, naj odide
Čeprav je Križanič prišel v javni spor s predsednikom vlade, Isajlovič zatrjuje, da ga minister ni prosil, naj odide. Ko je svoj odstop sporočil novinarjem, Križanič za to še ni vedel. "Gre za popolnoma nerazumno blatenje s strani premierja, ki je vsak dan dodajal nove stvari k zgodbi, vsak dan sem bil slabši. Gre pa tudi za to, da je prizadeta moja družina. Vse to se nabira in postavi se vprašanje, kaj šele bo, ko se bo začela zgodba v parlamentu, če bo predsednik vlade res šel v začetek odstavljanja ministra Križaniča. Takrat bi bilo še hujše, ker zdaj se je vsaj opozicija razumno držala nazaj, ker se jim seveda ni bilo treba oglašati, ko pa je bilo zadosti vsega, kar je počenjal premier," pojasnjuje Isajlovič.

O tem, zakaj je Pahor po več mesecih spet problematiziral njegovo sodelovanje s Križaničem, ima Isajlovič svoje mnenje. Prepričan je, da se premier upa spravljati le na svoje strankarske kolege. "Ministru Golobiču ali komu drugemu ne bi upal reči, naj nažene svojega sodelavca, pri ljudeh iz svoje stranke, kjer obstaja nekakšna strankarska disciplina, pa si to privošči." To kaže, dodaja, da skuša svoje travme, ki jih ne more rešiti drugje, pomiriti na takšen način. "Kar se mu je zgodilo na Brdu, skuša hitro kompenzirati tukaj in pokazati, kako je on močan."

Srž težave prodaja državnega premoženja?
Tukaj pa je še druga zgodba. Pahor po besedah Isajloviča namreč v delu Križaniča ne more najti razloga, da ga razreši, se pa očitno ne strinjata glede "strateškega koncepta naše bodočnosti". S tem ima Isajlovič v mislih ključno vprašanje prodaje slovenskega državnega premoženja in pravi, da se je, kot kaže, Pahor glede tega že odločil.

"Križanič je proti temu, da se to premoženje prodaja, sploh v tem času, ko je daleč podcenjeno, del ekonomistov in bližnjih Pahorjevih sodelavcev pa je prepričanih, da je treba premoženje prodajati. Navajajo razloge, ki so smešni. Samo poglejte, kaj se je zgodilo v državah, kjer so banke v tuji lasti, in se spomnite, kako so tuje banke pred letoma iz slovenskih podružnic potegnile svoj denar in na ta način oslabile bančni sistem, ker so pač imele drugačne interese. Domače banke pa so bile tiste, ki so tudi z izrednim angažiranjem Križaniča, ki takrat še ni bil minister, obdržale ta sistem, da ni padel," opisuje svoj pogled na zadevo.

Da je v ozadju celotnega dogajanja okoli Križaniča ta spor, so prepričani on sam in tudi veliko drugih, pravi. Po njegovih besedah je zato nastala "afera" ministrovega klica na ekonomsko fakulteto. "Tudi zgodba je bila potencirana iz teh razlogov, celo Kosa so angažirali, da je naredil dodaten pritisk na Križaniča. Profesor Mramor se ni pritožil takrat, ko ga je Križanič poklical, ampak čez nekaj dni, ko so se posvetovali in ugotovili, da jim to lahko pride prav."

Meni, da je bilo njegovo delo koristno
Prepričan je, da minister Križanič dela dobro in korektno, ter verjame, da je bilo tudi delo, ki ga je opravljal sam, koristno. Zavrnil je očitke, da je bila njegova naloga pritiskati na banke, in pojasnil, da je med drugim pomagal uskladiti sestanke različnih ljudi, ki so lahko v sodelovanju našli rešitev za določeno podjetje.

"Marsikje smo našli rešitve, da je podjetje preživelo, za druge pa se je položaj že izboljšal, saj se jim je odprl prostor na mednarodnem trgu, ko so propadli njihovi konkurenti zaradi napačnih ali prepoznih odločitev. Sicer pa je bilo stališče Križaniča, in tudi moje, da je treba ohraniti vsako delovno mesto. Štejem, da je bilo moje delo koristno, in tudi danes dobivam od direktorjev sporočila podpore," dodaja. Prav zato je hvaležen vsem, ki mu pošiljajo pozitivna sporočila in vsem tistim, s katerimi je v teh mesecih sodeloval.

Je predsednik vlade, ki ne more sprejemati odločitev, poglejte primer generalne državne tožilke. Ne polemiziram, ali naj jo odpusti ali obdrži, samo odločitev mora sprejeti, pa je ne. Ali na primer v primeru Dimitrija Rupla, ki je zaposlen v njegovi vladi, pa ga ne moti, da kliče na pomoč tujino. Isajlovič ni klical nobenega, ampak je pomagal domačemu gospodarstvu, kolikor je lahko. Rupla se ne upa dotakniti, niti reči besede o njem, ker ve, da jih bo slišal od kod drugod. V tem primeru pa se mu zdi, da lahko pokaže svojo odločnost, in to je slika nekega početja, v katero sem sam pač padel.

Drago Isajlovič za MMC.

Tudi moja zgodba je zato, da bodo rekli: »Aha, še nekoga je imel zaposlenega, ki je baraba.« A to delajo prijatelji? Ne, če že, se tiho pomenijo in najdejo rešitev, ne pa da razlaga po časopisih laži. Laži, pravim, ne neresnice, da bo jasno, kaj si mislim o takšnem ravnanju, pa naj gre za predsednika vlade ali kogar koli drugega.

Isajlovič za MMC o načinih komuniciranja premierja Pahorja.