"Pred nami je namreč odgovornost, da pravočasno rešimo položaj, v katerem smo se znašli," je ob predstavitvi predloga v DZ-ju povedala Tina Heferle (LMŠ). Spomnila je, da bo decembra potekel dvoletni rok, ki ga je dalo ustavno sodišče zakonodajalcu, da odpravi neustavnost 4. člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa meje volilnih okrajev.

V poslanskih skupinah LMŠ-ja, SMC-ja, SD-ja, NSi-ja, Levice, SAB-a in SNS-a, ki sta se jim pridružila tudi poslanca manjšin, so se zato po pogovorih, ki jih je vodil predsednik republike, podpisali pod predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki ukinja volilne okraje in uvaja relativni neobvezni prednostni glas.

S tem predlogom po besedah Heferletove volivcem dajejo večjo vlogo pri odločanju o tem, kdo bo izvoljen v DZ, hkrati pa uresničujejo odločbo ustavnega sodišča. Pri tem se ji zdi pomembno, da zakon sprejmejo, še preden bi bile razpisane morebitne nove volitve.

Heferletova se enako kot predstavniki preostalih strank zaveda, da se je pod predlog podpisalo 59 poslancev, medtem ko v DZ-ju za njegovo sprejetje potrebujejo 60 glasov. Zato upa in verjame, da bodo do takrat, ko bo treba o zakonu odločati v DZ-ju, "razum, pogum in državotvorna drža" srečali še katerega od drugih poslancev.

Matjaž Han (SD) je prepričan, da jim bo v parlamentarnem postopku uspelo pridobiti 60. glas, a hkrati tudi opozarja, da morajo do odločanja ohraniti tudi trenutnih 59 glasov. Če novela ne bi bila sprejeta, je napovedal, da bodo v SD-ju "aktivno in vsebinsko sodelovali pri spremembi meja volilnih okrajev", kar je sicer ena od dveh možnosti za uresničitev odločbe ustavnega sodišča.

Igorju Zorčiču (SMC) se zdi pomembno, da so zakon vložili, čeprav na koncu ne bi dobil podpore. Ob tem napoveduje, da bodo zakon podprli, tudi če bi se morda vmes oblikovala nova koalicija.

Enako je zagotovil Blaž Pavlin (NSi). V NSi-ju so se sicer po njegovih besedah na začetku zavzemali za uvedbo absolutnega prednostnega glasu, ko predlog med drugimi ni dobil podpore, pa so privolili v relativni prednostni glas. Pri tem se jim zdi najpomembneje, da bi s sprejetjem zakona odločitev o tem, kdo bo izvoljen, sprejeli volivci, in ne vodstva strank.

V SAB-u se po besedah Maše Kociper zavzemajo, da bi novelo sprejeli še pred morebitnimi volitvami, da bi lahko volivci na volitve odšli že po novi zakonodaji. "Brez sprememb zakonodaje namreč v naslednjem mandatu ne moremo pričakovati bistveno drugačnega parlamenta," je poudarila. Trenutni zakonodajni predlog sicer predvideva, da bi nova pravila začela veljati šele z decembrom 2020.

V vseh petih poslanskih skupinah verjamejo, da bi lahko drugo branje predloga opravili marca, pri čemer po besedah Hana brez izrednih sej verjetno ne bo šlo.

Na predstavitvi domnevno zaradi drugih obveznosti ni bilo predstavnikov SNS-a in Levice. Iz Levice so naknadno pisno sporočili, da predlog podpirajo, čeprav ni popoln. Prepričani so tudi, da obstajajo vse poslovniške možnosti, da se z njegovim sprejemanjem pohiti. Predlog naj bi še naprej podpirali tudi v SNS-u. V vseh petih poslanskih skupinah verjamejo, da bi lahko drugo branje predloga opravili marca, pri čemer po besedah Hana brez izrednih sej verjetno ne bo šlo.

Aleksandra Pivec (DeSUS) je danes ponovila, da si o volilni zakonodaji želi odpreti razpravo na terenu in da bi bila končna odločitev konsenz širšega kroga članov stranke. Predloga ne podpirajo poslanci SDS-a.

Kaj prinaša nov zakonodajni predlog?

Predlagana novela predvideva ukinitev volilnih okrajev in oblikovanje kandidatnih list na ravni volilnih enot. Pri tem bi lahko volivec dal prednostni glas točno določenemu kandidatu ali pa zgolj glasoval za listo kot celoto.

Če bi dal prednostni glas kandidatu, bi se štelo, da je dal glas tudi listi, če bi glasoval samo za listo, pa bi se štelo, da je izrazil voljo, da so, kadar s prednostnimi glasovi ni izvoljenih toliko poslancev, kolikor poslanskih mandatov dobi lista, na preostala mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu, kot so določeni na listi.

Na posamezni listi bi bili izvoljeni kandidati, ki bi dobili največ prednostnih glasov, a le, če število prednostnih glasov, ki so jih prejeli, preseže 4,5 odstotka vseh glasov, ki jih je prejela lista.

Predlog novele določa, da noben izmed spolov na listi ne bi smel biti zastopan v manj kot 40 odstotkih, do zdaj je zakon določal 35 odstotkov, kandidati na prvi polovici liste pa bi morali biti razporejeni tudi po sistemu zadrge, izmenično po spolu.

Novela tudi nekoliko spreminja volitve poslancev obeh manjšin, ki bi se po besedah Heferletove nekoliko poenostavile. V prehodnih določbah je zapisano, da bi zakon prvič uporabili za volitve v DZ, ki bi bile razpisane po 21. decembru 2020, do takrat pa bi za izvedbo volitev uporabljali trenutno veljavni zakon.