Pod predlog zakona je podpisanih 59 poslancev LMŠ-ja, SD-ja, SMC-ja, SAB-a, NSi-ja, SNS-a in Levice ter poslanca narodnih skupnosti, so za STA potrdili v LMŠ-ju.

Prvopodpisani pod predlog novele zakona, ki je vložena po rednem postopku, je vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Poslanske skupine bodo predlog predvidoma v začetku prihodnjega tedna predstavile na skupni novinarski konferenci.

Bodo našli še en glas?

Za vložitev novele v postopek so se, kot kaže, odločili, čeprav pod njo nimajo 60 poslanskih podpisov. Za potrditev novele je sicer potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov.

Predloga ne podpirajo poslanci SDS-a, prav tako ni sopodpisanih poslancev DeSUS-a. V slednji stranki se po za zdaj veljavnih stališčih organov stranke zavzemajo za preoblikovanje meja volilnih okrajev. Novoizvoljeni organi stranke pa so v četrtek odprli razpravo na to temo in pozvali terenske organizacije, da se opredelijo. Zatem se bodo odločili o nadaljnjem ravnanju, so za STA pojasnili v DeSUS-u.

Sorodna novica Medved: Predlog preoblikovanja volilnih okrajev med strankami ni doživel aplavza

Pod taktirko predsednika Pahorja

Usklajevanja o spremembah volilne zakonodaje, ki so potrebne po odločitvi ustavnega sodišča, je koordiniral predsednik republike Borut Pahor. Na to temo se je lani pri njem zvrstilo več krogov pogajanj s pogajalci parlamentarnih strank. Strokovno podporo in pripravo zakonskih sprememb pa je prevzelo ministrstvo za javno upravo.

Na mizi so imeli dva predloga, s katerima bi sledili odločbi sodišča. Večina strank se je zavzela za novelo zakona o volitvah v DZ-ju, s katero bi ukinili volilne okraje in uvedli relativni prednostni glas ter s tem po njihovem mnenju zagotovili večji vpliv volivcev na izbiro poslancev. Druga rešitev pa predvideva spremembo meja volilnih okrajev.

Za slednje je sicer potrebna manjša, le navadna večina glasov poslancev, vendar nekateri menijo, da bodo to še težje dosegli kot potrebnih 60 glasov za ukinitev volilnih okrajev. Minister za javno upravo Rudi Medved, ki po padcu vlade Marjana Šarca opravlja tekoče posle, je že večkrat dejal, da je velik optimist, da bodo ustavno večino za ukinitev volilnih okrajev uspeli zbrati.

Šarec: Ljudje naj povedo, koga želijo

Šarec je v izjavi za medije danes ob robu sprejema za diplomatski zbor na Brdu pri Kranju, spomnil, da je bil predlog novele zakona o volitvah v parlamentu že dolgo časa na mizi. "Če bi nekoliko pohiteli v preteklem letu, bi ga morda lahko že sprejeli," je opozoril.

Šarec je v izjavi ocenil, da sta ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu "edina opcija, ki je kolikor toliko poštena". "Kajti spreminjanje volilnih okrajev sicer morda zadosti odločbi ustavnega sodišča, ne zagotavlja pa tiste temeljne stvari, ki jo želimo omogočiti volivcem. To je, da lahko obkrožijo ime kandidata in ne samo stranko, ter povedo, koga bi želeli videti v parlamentu," je dodal. Ali se bo pod zakonski predlog nabralo dovolj podpisov, je po njegovih besedah "težko reči".

Medved: To je pomemben korak

Je pa minister za javno upravo iz kvote LMŠ-ja Medved ocenil, da je skupina poslancev z vložitvijo predloga naredila izjemno pomemben korak na poti k uresničitvi odločbe ustavnega sodišča. "Z odpravo med seboj po številu volivcev neprimerljivih volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu bodo imeli volivke in volivci v rokah izredno močno orodje, s katerim bodo odločilno vplivali na to, kdo bo izvoljen v državni zbor," je poudaril v sporočilu za javnost.

Ministrstvo je po besedah Medveda ves čas tvorno sodelovalo pri nastajanju sprememb zakona in pripravilo čistopis končne verzije. "Menimo, da tako na najboljši možni način uresničujemo odločbo ustavnega sodišča, saj zakon volivke in volivce postavlja v znano okolje po vzoru volitev v Evropski parlament. Volivke in volivci poznajo moč prednostnega glasu in ga znajo tudi zelo dobro uporabiti," je zapisal.

Načrt B

Če predlog v parlamentarnem postopku ne bi dobil ustrezne podpore, pa je pričakovati, da bodo poslanci poskušali doseči soglasje o spremembah meja volilnih okrajev.

Ustavno sodišče je decembra 2018 ugotovilo, da je člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.

V tem tednu se je odprla razprava o ustavnosti morebitnih predčasnih volitev, do katerih lahko pride po padcu Šarčeve vlade. A morebitnih predčasnih volitev po mnenju ustavnega pravnika Cirila Ribičiča ne bi mogel nihče izpodbijati. Kot je pojasnil za STA, namreč še ni potekel rok, ki ga je ustavno sodišče zakonodajalcu določilo za uskladitev zakonodaje z ustavo.