Pregledali smo nekatera ključna področja, ki jih je odhajajoča vlada načrtovala spremeniti oz. izboljšati.

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je že vse od začetka povzročala težave manjšinski vladi Marjana Šarca. Najprej je zaradi nepodpore njenemu predlogu ukinitve sodelovanje s Šarčevo vlado prekinila Levica. Nato pa se z močno preoblikovanim predlogom nikakor ni mogel strinjati finančni minister Andrej Bertoncelj.

Ta se ni strinjal s proračunsko varovalko, ki je v predvidevala, da v primeru izpada sredstev zaradi spremembe zakonodaje razliko v nedorečeni vrednosti krije proračun. Minister za zdravje Aleš Šabeder pa je zagovarjal stališče, da gre za minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema. Šarec se je v sporu postavil na Šabedrovo stran, Bertoncelj pa je v ponedeljek napovedal svoj odstop.

Ne glede na vse je ukinitev še vedno mogoča. V sredo bodo poslanci obravnavali novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in če jo bodo podprli, bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je bilo uvedeno leta 1992, ukinjeno. To pomeni, da znesek za kritje razlike za storitve od osnovnega zavarovanja do polne cene storitve ne bo več prostovoljen. Dopolnilno zavarovanje ima sicer po podatkih UMAR-ja sklenjenih več kot 95 odstotkov ljudi, ki so zavezanci za doplačila. Trenutno dopolnilno zavarovanje ponujajo zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica, mesečna premija pa znaša okoli 35 evrov. Po zadnjem predlogu bi prispevek znašal 32 evrov mesečno.

Sprememba volilne zakonodaje

Precej vprašanj je po Šarčevem odstopu odprla neuresničena ustavna odločba, ki terja spremembo volilne zakonodaje. Da je del slovenske volilne zakonodaje neustaven, je namreč ustavno sodišče presodilo decembra 2018. V skoraj 30 letih so med volilnimi okraji namreč nastale prevelike razlike, saj ima največji kar štirikrat več prebivalcev kot najmanjši. Volilni okraj Grosuplje ima tako slabih 31.000 volivcev, okraj Hrastnik pa zgolj okoli 8.300. Prav tako volilni okraji ne ustrezajo več mejam novonastalih občin. Zahtevo za oceno ustavnosti je zato pred tremi leti vložil državni svet, ustavno sodišče pa je nato poslancem naložilo, da v dveh letih popravijo zakonodajo.

Na mizi sta bili dve rešitvi. Ali bi volilne okraje preoblikovali tako, da bo v njih enakovredno število volivcev in bodo ustrezali občinskim mejam, ali pa jih preprosto ukiniti in zamenjati s prednostnim glasom, ki bi povečal moč volivcev pri izbiri poslancev. Za ukinitev je potrebna dvetretjinska večina poslancev, torej 60 glasov, za popravljanje pa zgolj navadna večina 46 glasov.

Novembra, po sedmem krogu pogajanj, se je zdelo, da je nova volilna zakonodaja pod streho. Potem ko je bilo že zagotovljenih 60 podpisov za proporcionalni sistem s prednostnim glasom in ukinitvijo volilnih okrajev, je poslanka Lidija Ivanuša iz SNS-a prestopila v SDS. "Dolgo smo imeli pogajanja ali pa da kar rečem mečkanje okoli volilne zakonodaje," je v ponedeljek ob najavi svojega odstopa dejal Marjan Šarec.

Kot je po Šarčevem odstopu pojasnil ustavni pravnik Ciril Ribičič, to ne bi smelo vplivati na legitimnost najverjetnejših predčasnih volitev. Čeprav je trenutna zakonodaja po mnenju ustavnega sodišča protiustavna, je to določilo tudi rok, v katerem je treba to neskladje odpraviti. "Torej uspešno tega ne bo mogoče izpodbijati, je pa res, da ni lepo, da se izvajajo. Lahko bi prej to popravili," je dejal Ribičič.

Sprememba nagrajevanja v javnem sektorju

Na ministrstvu za javno upravo so želeli letos spremeniti tudi sistem napredovanj v javnem sektorju in plačilo bolj povezati z delovno uspešnostjo. Nagrajevanje delovne uspešnosti je bilo predvideno že v obstoječem plačnem sistemu, uveljavljenem leta 2008, a zaradi krize ni zaživelo. Med varčevalne krizne ukrepe je namreč padla tudi zamrznitev delovne uspešnosti. Letos julija, ko se bo ukrep sprostil, so želeli na ministrstvu za javno upravo že skleniti dogovor z delodajalci in sindikati in do jeseni uvesti nov način nagrajevanja.

Ta je predvideval odpravo letnega ocenjevanja javnih uslužbencev, s katerim se jim plača lahko zviša za skupno največ 10 plačnih razredov, kar prinaša višje plače predvsem starejšim zaposlenim. Po novem predlogu bi zaposleni napredovali samodejno, torej brez ocenjevanja, a v daljšem časovnem obdobju in za največ pet plačnih razredov. Ob tem pa bi vpeljali še variabilno nagrajevanje, za kar bi bilo namenjenih bistveno več sredstev, posameznik pa bi lahko za delovno uspešnost prejel do 30 odstotkov osnovne plače mesečno.

Na ministrstvu so ukrep nameravali uveljaviti predvsem zato, ker ima javni sektor po besedah ministra za javno upravo Rudija Medveda že danes težave s pridobivanjem strokovnjakov na nekaterih področjih, na primer digitalizacije. Plače v javnem sektorju niso visoke, zato je ta postal nezanimiv predvsem za mlade, ki v času konjunkture in dobrih zaposlitvenih možnosti iščejo priložnost v realnem sektorju, je bil prepričan Medved. Nov sistem nagrajevanja bi bil po njegovem mnenju za zaposlene bolj stimulativen.

Stanovanjska in poroštvena zakonodaja

Minstrstvo za finance je decembra predstavilo koncept državnega poroštva pri najemanju stanovanjskih posojil. Država bi v celoti jamčila za posojila do višine glavnice 150.000 evrov ob 20-odstotni lastni udeležbi. Poroštvo pa bi bilo namenjeno predvsem mladim do 35. leta starosti, mladim družinam ter zaposlenim za določen čas in prekarno zaposlenim, ki niso starejši od 40 let.

Osnutek stanovanjskega zakona pa je ministrstvo za okolje in prostor v javno obravnavo dalo sredi oktobra lani. Osnutek je predvideval zamenjavo sedanje neprofitne najemnine s stroškovno, s čimer naj bi republiški stanovanjski sklad in občinski skladi dobili več denarja, ki bi ga lahko namenili za vzdrževanje in gradnjo novih stanovanj. Koalicija se je sicer zavezala, da bo sredstva za stanovanjsko področje do konca mandata zvišala na 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda, kar bi pomenilo okoli 200 milijonov evrov letno ali od pet- do desetkrat več kot zdaj. A ker v osnutku ni bilo predvidenega sistemskega vira financiranja, temveč bi se sredstva opredeljevala z vsakokratnim proračunom, je bil osnutek deležen tudi številnih kritik.

Predvideno je bilo tudi, da bo Stanovanjski sklad RS ustanovil javno najemniško službo, ki bo najemala stanovanja na trgu in jih oddajala kot javna, zakon pa bi opredelil tudi pogoje za stanovanjske zadruge.

Novosti pa so bile predvidene tudi glede perečega vprašanja upravljanja večstanovanjskih stavb. Med drugim bi bil mandat upravnika omejen na pet let, lastniki pa bi se glede upravnika odločali s 50-odstotno večino. Spremembe pa so bile predvidene tudi glede soglasij in delitve stroškov v večstanovanjskih stavbah. Stanovanjski zakon bi moral v ponovno javno obravnavo v januarju.

Dolgotrajna oskrba

Minister za zdravje Aleš Šabeder je po odstopu premierja Šarca in ministra za finance Bertonclja sporočil, da je Šarcu pred dobrimi 14 dnevi tudi sam podal bianko odstopno izjavo. S položaja bi odšel takoj po predložitvi dveh sistemskih zakonov. V mislih je imel spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o dolgotrajni oskrbi. Oba sta bila po Šabedrovih besedah skoraj pred koalicijskimi usklajevanji in pogajanji z Ekonomsko-socialnim svetom.

Tako potrebna zdravstvena reforma je bila torej na mizi, a oba sistemska zakona bosta glede na to, da bo vlada opravljala le še tekoče posle, po besedah ministra ostala v predalu. Da je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi pripravljen, "treba pa se bo odločiti, koliko bo to stalo", smo poročali že oktobra leta 2018. Da je zakon pripravljen, je zatrjeval prvi zdravstveni minister v Šarčevi vladi Samo Fakin, nato pa odstopil.

Iz kabineta predsednika vlade so še pred slabima dvema tednoma sporočili, da ima ministrstvo za delo v proračunu za letos in leto 2021 zagotovljenih deset milijonov evrov za naložbe v domove oziroma gradnjo novih zmogljivosti. Priprava zakona o dolgotrajni oskrbi pa je "tako rekoč pri koncu", so zapisali, a očitno osnutka še nekaj časa ne bomo videli.

Znanstvenoraziskovalni zakon
Tudi rektor ljubljanske univerze Igor Papič je na današnji seji senata izrazil obžalovanje, da sta s padcem vlade najbrž "padla v vodo" tudi novi zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti in novela visokošolskega zakona. "Spet smo na začetku, oba zakona ostajata v zraku, na žalost," je dejal.

Papič je opozoril, da se je to z znanstvenoraziskovalnim zakonom zgodilo že drugič. Ko je bila zadeva skoraj usklajena, je sledila menjava vlade. Nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je namreč prestal javno razpravo maja lani in bi po vnovičnem medresorskem usklajevanju, v katerem bi uskladili še nekatera sporna vprašanja, šel v vladno obravnavo, v državnem zboru pa bi se po napovedih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport znašel spomladi.

S tem zdaj s padcem vlade in njenih ministrov ne bo nič. Rektor težko verjame, da bi vlada, ki opravlja tekoče posle, še kaj opravila glede omenjenega zakona. Poudaril je, da so spet na začetku. "Vprašanje je, ali bo naslednja vlada sprejela te osnutke ali bomo šli spet v širšo revizijo," je dejal in podčrtal, da bodo glede zakonov morali očitno počakati "na boljše čase".