Predsednik republike Borut Pahor je delovni posvet z ustavnimi pravniki in predstavniki strank sklical, ker je želel izvedeti, ali bi bila uvedba relativnega prednostnega glasu, za katerega naj bi med strankami obstajala dokaj visoka stopnja soglasja, skladna z ustavo, da na naslednje volitve ne bi padla morebitna senca dvoma.

Kot je povedal član skupine petih pravnikov, ki je za Pahorja pripravila izhodišča za spremembo volilne zakonodaje, Ciril Ribičič, v skupini menijo, da bi bila ustavno najčistejša rešitev ukinitev volilnih okrajev in uvedba obveznega absolutnega prednostnega glasu, kar bi pomenilo, da bi volivci glasovali za kandidata, s tem pa tudi za listo. Pri tem bi lista na koncu dobila toliko glasov, kot bi bil seštevek vseh prednostnih glasov za kandidate na njej. Ker pa tej rešitvi tudi po opozorilih Pahorja stranke niso posebej naklonjene, bi bila po oceni Ribičiča ena od še sprejemljivih, sicer slabših rešitev uvedba relativnega prednostnega glasu, a bi ta moral biti obvezen. To bi pomenilo, da bi volivec poleg liste obkrožil tudi kandidata, za katerega bi želel, da je izvoljen v parlament, pri čemer bi moral to narediti obvezno.

Strankam obvezni preferenčni glas ne diši

A med predstavniki strank danes ni bilo čutiti naklonjenosti takšni rešitvi. Dejan Levanič iz SD-ja je izrazil pomislek, da bi bilo v primeru, ko bi moral volivec poleg stranke obvezno obkrožiti še kandidata, preveč neveljavnih glasov, ker veliko volivcev tega morda ne bi naredilo. Navzoči pravniki so na ta pomislek odgovorili, da bi bilo težavo mogoče rešiti tako, da glasovi ne bi šteli kot neveljavni, pač pa bi jih v enakem deležu razdelili preostalim kandidatom.

Poslanec LMŠ-ja Aljaž Kovačič uvedbi obveznega relativnega prednostnega glasu nasprotuje, saj bi s tem po njegovih besedah ukinili možnost, da volivec glasuje samo za stranko. "Veliko ljudi reče, da bo volilo to in to stranko, ampak je ne bodo zaradi te in te osebe," je dejal.

"Če želimo zagotoviti odločilen vpliv volivcev na izbor kandidatov, potem moramo izhajati tako iz imena in priimka kandidata kot iz same stranke. Relativni prednostni glas to zagotavlja," je ocenil vodja poslanke skupine SMC-ja Igor Zorčič.

V SAB-u po besedah Maše Kociper zagovarjajo uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu. "Neobvezni relativni prednostni glas je korak proti povečanju vpliva volivcev na izbiro kandidatov," je dejala. Ob tem je ocenila, da ni tveganja, da bi ustavno sodišče takšno rešitev ocenilo kot neustavno.

Temu je pritrdil nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič, ki je dejal, da sam kot ustavni sodnik ne bi imel pomislekov, če bi moral presojati ustavnost relativnega prednostnega glasu, "imel pa bi težave z absolutnim obveznim prednostnim glasom". Da skorajda ni tveganja, da bi ustavni sodniki relativni prednostni glas prepoznali kot neustaven, je ocenil tudi vodja službe vlade za zakonodajo Rado Fele.

Se pa o nobenem od predlogov tudi niso izrekli v SDS-u. Branko Grims je povedal le, da se o predlogih ne bodo izrekali, ker so prepričani, da gre zgolj za kozmetične popravke in da bi bile potrebne veliko večje spremembe. Da bi bila volilna zakonodaja potrebna precej večjih popravkov, se je strinjal tudi pravnik Igor Kaučič.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša pa je ocenil, da bi bilo bolj smiselno, če bi imeli delovni posvet o določitvi novih meja volilnih okrajev pred današnjim posvetom.

Medved: "Ne navijam za nobeno rešitev"

Minister Rudi Medved je zbranim pojasnil, da so na ministrstvu za javno upravo najprej pripravili predlog za absolutni preferenčni glas, ki žal v pogovorih s predstavniki parlamentarnih strank, ni imel širše podpore. Pojasnil je, da volivci v praksi skozi volitve v Evropski parlament dokazujejo, da preferenčni glas želijo oddati, ob tem je kot pristojni minister za pripravo zakonodaje znova poudaril: "Ne navijam za nobeno rešitev. Mi smo skrbnik in servis volilne zakonodaje, sledili bomo temu, kar bo dobilo ustrezno večino v parlamentu."

V igri sta dva predloga

Po besedah Pahorja je predlog za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu zgolj ena od dveh mogočih poti za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, ki je del volilne zakonodaje označilo za neustavno. Druga pot je sprememba meja volilnih okrajev, za katero pa je posvet sklical za 20. september. Kot je dejal, je med strankami dogovor, da bo v DZ poslana tista rešitev, za katero bo obstajala zadostna večina.

Pogovor z ustavnimi pravniki je bil sklican v želji, da bodo odločitve glede potrebnih sprememb volilne zakonodaje zunaj ustavnopravnega dvoma, so v vabilu na delovni posvet navedli v uradu predsednika republike, ki koordinira proces usklajevanja sprememb volilne zakonodaje. V igri sta dva predloga mogočih sprememb.

Predlog za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, o katerem so govorili pri Pahorju, so stranke na mizo dobile že pred nekaj meseci. Največ jih je nakazalo naklonjenost tej rešitvi, saj bi z njo zagotovili večji vpliv volivcev na izbiro poslancev, a je za njeno potrditev v DZ-ju potrebnih najmanj 60 glasov. Poleg tega so ustavni pravniki opozorili, da predlog vzbuja dvome o ustavnosti.

Preoblikovanje okrajev potrebuje manjšo večino

Manjša večina, 46 glasov, je v DZ-ju potrebnih za potrditev predloga, s katerim bi zgolj preoblikovali volilne okraje. Predlog novih volilnih okrajev, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo, ni naletel na navdušenje. Vsakega poslanca namreč zanima njegov okraj, na ministrstvu pa so po besedah ministra Medveda sledili tistemu, kar od njih zahteva odločba ustavnega sodišča.

Glede tega predloga se bodo pri Pahorju posvetovali predvidoma 20. septembra, do takrat pa naj bi poslanske skupine poslale pripombe. Nekatere stranke, zlasti SD in DeSUS, se zavzemajo za to, da bi v DZ-ju najprej poskusili s sprejemom te rešitve, ker zahteva manjšo večino.